19. – 27. avgust 2022

Stara mestna elektrarna & druge lokacije v Ljubljani

Letos bo 25. festival Mladi levi; z novo programsko ekipo in po dveh koronskih izvedbah. Lanski »krizni« festival je slavil življenje, umetnost, možnosti in potenciale; poskušale smo kljubovati duhu časa, izgubam in pač – iti naprej z življenjem, nadaljevati festival, obdržati skupnost. Letos, ko festival napovedujemo v času – vsaj začasne ali navidezne – ublažitve imanentne groze omejitev in političnih razmer ter v času, ko smo kot ekipa spet našle ritem, se paradoksalno ali pa morda prav zato festivalski program srečuje z minljivostjo, koncem, praznino, strahovi … Kot da si šele v trenutku, ko predahnemo in ponovno vdihnemo, ko si upamo začeti bati in se ne bojimo več samo strahu samega – ob novem zagonu –, drznemo spet pogledati v oči nezmožnosti, minljivosti, krhkosti in koncu.

Kljub pesimizmu prihodnosti in sedanjosti je pogled v prihodnost, ki ga neposredno odpira tudi letošnji diskurzivni program, dejanje poguma (ali optimizma duha) ter nas ne paralizira, ampak nas kot skupnost povezuje v delovanje, v akcijo, v sodelovanje. Včasih smo govorili, da je festival začasna skupnost, ki v kratkem intenzivnem časovnem obdobju poveže ljudi v zavezanosti umetnosti, skupnem delovanju ter kreaciji novega in hkrati – kot vsaka skupnost – najde začasen idealen modus operandi. Sedaj se vse bolj zdi, da lahko festival zaživi in izživi svojo intenzivnost samo zato, ker vse festivalske vezi negujemo leta, jih razvijamo in živimo življenja v številnih manjših skupnostih, in ker to skupnost gradimo vse leto – v pisarni, v elektrarni, na vseh lokacijah, v vseh mehurčkih mednarodnih projektov in vezi ter prek ultimativnega akta skrbi, vzdrževanja in negovanja odnosov; med nami in z vsemi.

Ob obletnicah se radi vprašamo: zakaj? Zakaj spet? Smo v četrt stoletja spremenile svet, izboljšale življenjske razmere? Je bil vsak festival najboljši možen? Ponavljanja so, kot bomo videli tudi v nekaterih festivalskih predstavah, rituali. Ponavljanje je le okvir, ki nam omogoča iskanje resnice, presežnega in novega. Prav s ponovitvijo vedno istega rituala odprtja, predstav, pogovorov, druženja in zaprtja gradimo vztrajnostni moment, ki je potreben, da iz kroga večno istega kdaj prebijemo v novo; onkraj.

Ob 25-letnici nas sprašujejo, ali bodo Mladi levi kdaj ostareli. Morda bodo postali levinje, a naj le ostanejo mladi, navsezadnje prihodnost pripada mladim. Festival vseh, za Mlade, za Leve!

Ekipa festivala Mladi levi