Na žalost je razlogov za veselje malo, saj kaže, da se je kriza, v kateri smo se znašli, šele dobro začela. Države se vedno bolj zapirajo v nacionalne kontekste, denarja za kulturo, izobraževanje, znanost in socialna ravnotežja je vedno manj, zaznavamo vedno večje kršenje osnovnih človekovih pravic in dostojanstva. Zdi se, da na krizo tudi v kulturi nismo pripravljeni in da pozitivne ideje za tako imenovano “kreativno trajnostno reformo” težko prodirajo. Času primerno je torej letošnji program bolj angažiran in političen, predstavlja umetnike, ki se spopadajo z vprašanji nesmiselnega potrošništva, razmerja narave in kulture, staranja, pravice do bivanja, govorijo o trošenju energije, o ravnotežju in kaosu, uprizarjajo direktno demokracijo.

Kljub vedno bolj prisotnemu nelagodju in strahu se ne nameravamo predajati apatiji. Vloga umetnosti in kulture, festivalov, kot so Mladi levi, je v bodoče še bolj pomembna. Mladi levi bodo še pogumneje omogočali prostor soočanja idej in novih povezav. Zatorej letos še bolj kot prej odpiramo vrata vsem, v iskanju skupnih odgovorov, sočutja in empatije, tudi humorja, predvsem pa odgovornosti v kreiranju sveta, v katerem imajo kakovost življenja in solidarnost smisel in pomen.

Nevenka Koprivšek