29. mednarodni festival MLADI LEVI bo potekal od 22. do 29. avgusta 2026.
Natančen program predstav in drugih dogodkov ter dvodnevnega manifesta manj je na voljo spodaj.

Lana Krmelj je za Aplavz.art pregledala skoraj tri desetletja Mladih levov – programe, uvodnike in festivalske premene; analizirala, kako so se v zgodovini festivala spreminjali kuratorski poudarki, umetniške prakse in načini, kako umetnost poskuša »prijeti« svet – ga razumeti, ubesediti v drugih jezikih in ga, morda, tudi spremeniti. Program beleži izbire, uvodniki pa beležijo nekaj drugega: želje, ambicije in poskuse, da bi prepoznali občutje časa ter si zastavili cilje, želje, možnosti. Kaj se nam je zdelo pomembno. Kaj smo mislile, da prihaja. Kaj smo hotele povedati, še preden je festival sploh stekel. Ena od ugotovitev njene analize je tudi misel o predaktualnosti Mladih levov – o festivalu, ki je pogosto zaznal vprašanja, še preden so postala splošno prepoznana.

Letošnji uvodnik nastaja v nekoliko drugačnem občutju. Ob prebiranju prejšnjih uvodnikov, brskanju po spominih in premisleku o sedanjem trenutku se zdi, da se teme vračajo z neprijetno doslednostjo. Vojne, družbene razpoke, podnebna kriza, vprašanja skupnosti, solidarnosti, skrbi, razgradnja stabilnosti, prostorska problematika. Ne le, da niso izginile – postale so še bolj pereče. Predaktualnost je bila nekoč sposobnost zaznavanja tega, kar prihaja, artikuliranja še neizrečenih občutij in slutnje sprememb, danes pa živimo sredi tistega, kar je prihajalo. Zato se letos zdi, da nam besed zmanjkuje. Ne zato, ker ne bi imele česa povedati, ampak zato, ker se zdi, da je bilo marsikaj že izrečeno, resničnost pa vedno znova preseže jezik. A prostora za pritoževanje ni. Ne zato, ker bi bilo vse v redu, ampak zato, ker je za preveč ljudi svet razpadel veliko bolj dobesedno in ker si ob nenehnem krčenju prostora za dostojno življenje ne smemo privoščiti udobja obupa.

Morda je prav to letošnja festivalska ambicija. Ne obljuba, da bo umetnost spremenila svet, niti prepričanje, da ima odgovore ali da postavlja prava vprašanja. Ampak vztrajanje pri prostorih, kjer je mogoče skupaj misliti, dvomiti, poslušati in si predstavljati drugačne možnosti. Stabilnost kot zmaga. Nič več predaktualnosti, bolj pogled svetu v oči. Vztrajanje pri skrbi, povezovanju in ohranjanju skupnega. Tudi festival je nekaj skupnega; obstaja samo, če zanj tudi skrbimo in ga ne samo naredimo; obstaja, ko se ga udeležite in ste njegov del.

Prihodnje leto bodo Mladi levi dopolnili trideset let. V času, ki razpada na kratke roke, kratke spomine in kratke pozornosti, trajanje ni samoumevno. Trideseti festival se ne bo zgodil sam od sebe. Zgodil se bo samo, če bomo do njega vztrajale. Zato letošnji festival ni le še eden v nizu. Je pogoj za naslednjega. Obljubimo, da bomo vztrajale in da se bomo videli tudi prihodnje leto na 30. festivalu Mladi levi. Srečajmo pa se že na letošnjem festivalu!

ekipa festivala Mladi levi