1#: 18. marec, Tivoli, Tery Žeželj
Ura je 10 zjutraj in po kolesarjenju naokoli po parku Tivoli najdem delček pokrajine, ki nas bo vabil k opazovanju in branju. Ko sem se vozila mimo Plečnikovega letnega gledališča sem namreč nad njim, na levem robu, zagledala ogromne zaplate vijoličastih cvetic, ki naznanjajo pomladno brstenje in prebujanje in vedela sem, da mora biti »Vrt« tam nekje, zato sem šla po parih stopnicah navzgor in takoj na desnem zagledala najverjetneje že dolgo padlo drevo in korenine, ki so zdaj kup in gostišče ter rastišče mnogim mladim drevesom in drugim rastlinam.Izbrani delček zamejujejo 3 točke: levo in desno sta dve precej visoki drevesi, spredaj pa tale kup, ki nastaja okoli izruvanih korenin. Levo drevo ima spodaj nekaj drobnih tankih vejic in se šele nato razveja v 2 večji in širši veji, ampak do vrha ostaja precej ozko, verjetno tudi zato ker je tukaj kar gužva in ni prostora za širjenje. Enkrat mi je nekdo povedal, da čeprav se zdijo veje in krošnje v gozdovih prepletene se, če pogledamo od spodaj gor, nikoli zares ne križajo.Deblo levega drevesa poraščajo drobne zaplate maha, ali celo kakšen lišaj. Mogoče so bile nižje veje kdaj obrezane/odsekane. Pred njim je tretja točka – majhen kup, ki…
