Tery Žeželj, Maria Magdalena Kozłowska: Predolgo sem hodila in postala sem krajinaperformativni sprehodSte že kdaj bili v gozdu?Predstavljam si, da ste se zdaj rahlo nasmehnili, s kančkom sarkazma.»Seveda«, ste si rekli. »Kakšno vprašanje pa je to?!«Pa ste res bili? Ste bili v pravem gozdu? Takšnem, v katerem za vstop vplačaš?Sprehajanje ni nikoli nekaj nedolžnega. S sprehajanjem spreminjamo pokrajino. Med sprehajanjem se prepustimo strmenju.Sprehajanje je politično dejanje. Ustvarja resničnosti glede na to, kam, s kom in kdaj gremo, glede na vreme, oblačila, misli, občutke, zdravstveno stanje, teren, oblike, rastline, vrsto tal, vlažnost prsti in vse druge elemente, ki se jih lahko spomnite.V gozdu se izgubim. Vabim vas na sprehod!Udeležba na sprehodu je bila brezplačna, obvezne pa so bile rezervacije na info@bunker.si.Nujna oprema: pametni telefon ali mp3 player ter slušalke.Na mail smo poslali povezavo na zvočno datoteko, ki so si jo obiskovalci lahko prenesli na svoj pametni telefon ali mp3 player in jo skupaj uporabljali med sprehodom.ZVOČNA DATOTEKASprehod je potekal v angleščini.Performativni sprehod je 3. poglavje raziskovalnega umetniškega projekta MNOGOVRSTNE POKRAJINE umetnice Tery Žeželj.Ideja in izvedba: Tery Žeželj & Maria Magdalena KozlowskaZvočno oblikovanje in glasba: Blaž PavlicaProducentka: Maja VižinStiki z javnostmi: Tamara Bračič VidmarProdukcija: Bunker, LjubljanaS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, ACT…

Prvo leto procesa Mnogovrstne pokrajine umetnice Tery Žeželj raziskuje štiri metodologije za prakticiranje drugačnega odnosa s krajinami, v katerih živimo. Osrednja metodologija drugega poglavja je imaginacija, ki nas zanima predvsem kot prostor stičišč – prostor mnogih svetov in pomemben prostor za vadenje medvrstnih odnosov in sinhroniziranja z različnimi ritmi življenja. Kako lahko sobivamo in vzdržujemo odnose z neznanim, nevidnim, potencialnim ali nematerialnim? Kako gostiti prostor, kjer lahko soobstajajo različne perspektive?V različnih tradicijah in znanjih imata poletni solsticij in kresna noč (23. junij) magične moči in ena od znanih staroverskih modrosti je, da na kresno noč praprotno seme omogoči razumevanje jezikov drugih živih bitij, s katerimi si delimo svet. Tako smo drugo poglavje otvorili na poletni solsticij, 21. junija 2022 ob 17.00 z dvodnevno delavnico z Malo Kline, koreografinjo, performerko, pisateljico in strokovnjakinjo za individualno in kolektivno sanjanje. V dveh dvournih srečanjih smo izkusili in spoznali delo z imaginacijo, ki odpira drugačne načine vedenja in uči „brati znake in simbole sanjskega jezika, preko katerega spregovori svet“ (Kline). Izkusili smo telo kot skupnost, pokrajino, ki vznika med različnimi agenti in je neločljivo povezana s širšo pokrajino, ter s pomočjo imaginacije vadili opazovanje in sanjanje te pokrajine od znotraj.Delavnica je potekala prek Zooma…

Prvo poglavje Mnogovrstnih pokrajin v središče iskanja in razumevanja načinov bivanja v in z mnogovrstnimi pokrajinami postavi opazovanje. V začetku januarja 2022 si je Tery postavila prvo namero: opazovanje kot metodo za učenje o pokrajini. Začela je z vsakodnevno prakso opazovanja, fotografiranja in opisovanja majhnega delčka v Beatrixparku v Utrechtu kot načina za raziskovanje lastnega pogleda, percepcije, pozornosti, odnosa do opazovanega delčka in za opazovanje spreminjanja vsega naštetega. Sčasoma je vse pomembnejše postajalo vprašanje: Kaj vpliva na pogled in ga oblikuje?Z rednim zapisovanjem opisa delčka parka je postalo jasno, da jezik in besedišče močno vplivata na zaznavanje elementov, ki pokrajino sestavljajo, zato so osrednja tema postali »krajinska pismenost« ter različne prakse in pristopi k »branju« pokrajine. Delovna hipoteza, da »krajinska pismenost« močno vpliva na naš odnos do okolja, v debato prinese še pomembnost učenja in od-učenja pogleda in opazovanja ter temo pozornosti kot zgodovinsko in kulturno pogojene.Prvi dogodek Mnogovrstnih pokrajin je bila bralna skupina, kjer smo se ob skupnem branju besedil pogovarjali o pomembnosti opazovanja (ne le s pogledom) in »krajinske pismenosti« za naše odnose z različnimi agenti, med katerimi vznika pokrajina.»Ko sem spoznala polifonijo, je bilo to zame slušno razodetje. Prisiljena sem bila izluščiti  ločene, vzporedne melodije in prisluhniti…

Tovariški abonma je abonma štirih neodvisnih odrov in gledališkega muzeja za pedagoške delavce_ke: Stara mestna elektrarna, Gledališče Glej, Center kulture Španski borci, Plesni Teater Ljubljana, SLOGI - Gledališki muzej.Kaj?Tovariški abonma bo vključeval 10 gledališko-plesno-performersko obarvanih predstav (po 2 iz ponudbe vsakega izmed neodvisnih odrov), aktiven kreativen obisk gledališkega muzeja in spremljevalni program, ki bo sestavljen iz spremljajočih delavnic, pogovorov, predavanj …Kdo?Tovariški abonma je namenjen spoznavanju sodobne scenske umetnosti za vse v vrtcih, šolah in drugih vzgojno izobraževalnih organizacijah, ki si želijo umetnost vključevati oziroma povezovati s svojim pedagoškim delom ali pa si jo samo želijo podrobneje spoznavati, se o njej pogovarjati in jo preizkušati.Kako?Vpisnina za Tovariški abonma 2022/2023 je 20,00 €. Pedagoški_e delavci_ke bodo ob zaključku prejeli tudi potrdilo o strokovnem izobraževanju. Za izdajo potrdila je potrebna udeležba na vsaj 8 predstavah/dogodkih, vključno s spremljevalnim programom.Več informacij: info@transferzala.si.

O ABONMAJUPot po Transferzali v sezoni 2023/2024 se nadaljuje ...V novo sezono vstopamo s še bolj fleksibilnim abonmajem, saj vam bomo vsak mesec sproti ponujali program vseh petih partnerjev. Zaradi nepredvidljivih okoliščin predstave v okviru abonmaja tako niso določene vnaprej za celo leto, ampak vas bo mesečno čakal svež in drznolik nabor petih neodvisnih odrov.Več gledališča, več plesa, več performansa: za isto ceno!Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni-performerski abonma, ki v sebi združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov: Centra kulture Španski borci, Gledališča Glej, Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, Plesnega Teatra Ljubljana in Nove pošte (Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska).Združevanje slednjih, ki s svojo drzno in prepoznavno gledališko ter plesno produkcijo bogatijo kulturno dogajanje prestolnice, izvira iz preproste želje vseh sodelujočih po abonmaju: obiskovalkam in obiskovalcem kulturnih dogodkov predstaviti najboljše, kar ponujajo sodelujoči neodvisni odri ter pritegniti vse tiste, ki bi te predstave še želeli videti.V sezoni 2023/2024 ponujamo plejado različnih predstav, ki so nastale na naših odrih, izmed katerih si bo abonent izbral po eno z vsakega odra. Prav tako bomo abonentom ponudili tudi poseben 50 % popust za ogled ostalih predstav, ki jih naši odri ponujajo znotraj abonmaja.Vaša pot po Transferzali se lahko prične kadarkoli v času…

Z vznožja hriba gledam dve drevesi, ki delujeta kot vrata proti grebenu na vrhu. Tam vidim tekače, ki se v silhuetah pojavljajo in izginjajo. Kot iz nikoder se pojavi srna in steče mimo. Za njo mlad, vzhičen črni pes, ki na srečo zgreši sled in se vrne nazaj na jaso. Ko se akcija umiri, neham razmišljati o tem uokvirjenem pogledu navzgor proti hribu, za katerim se je sonce že skrilo. Desno drevo, najbrž bukev, mi najbolj pritegne pozornost. Izgleda, kot da so jo obrezovali, saj se šele precej visoko razveja v večglavo krošnjo. Štrclji nerazvitih vej delujejo kot opazujoča očesa, ki strmijo v vse smeri. V bistvu je kot nek totem, čuden in divje motreč. Na spodnjem delu debla sta vrisana dva srčka z inicialkami. Višji zgleda večji in nekako razpotegnjen, kot da bi bil vrisan dolgo tega in preoblikovan, raztegnjen ob rasti. Razmišljam, kako sem bil včasih proti takemu “izrabljanu” debel za ljubezenske oglasne panoje. To razpotegnjeno srce pa mi je zdaj kar všeč. Najbrž, ker sva tukaj skupaj.Ozrem se v tla. Ob zaprtih zvončkih (ki najbrž samo izgledajo podobno, ker so beli in skodeličasti) je veliko preperelega lesa in listja. Ob levem drevesu je neka izboklina, prerasla z…

Popis pokrajine je transkripcija zvočnega posnetka, ker sem pri opazovanju lokacije snemala svoje pripovedovanje o tem, kaj tam opažam in doživljam, saj mi je bilo to bolj praktično kot direktno zapisovanje. Pri prepisu zvočnega posnetka sem kljub preoblikovanju pogovornega jezika pazila, da je ta direkten in verodostojen toku misli iz posnetka. Izbrani kotiček v Tivoliju opazujem iz spodnje strani, osredotočena sem na obe drevesi in prostor med njima. Preden sem začela opisovati moje doživljanje tega kotička, je čez njega stekla srna. Bolj kot to, da bi se sploh lahko sprostila in zgolj opisovala ta prostor, se, odkar sem prišla sem, ukvarjam z vprašanjem, zakaj si je Tery izbrala ravno ta prostor v Tivoliju. Ne voham ničesar razen cigaretnega dima. Vidim gozd, po tleh je veliko fake zvončkov oziroma mini telohov. Edino, kar je tuje v prostoru, je svetlo modra volna, ki označuje izbrani kotiček. Sonca ni več. Mrzlo je. Drevesa so res velika. Poganjajo mladi listki. Na deblih so hudi vzorci, ki spominjajo na možičke. Nekdo je v deblo vrezal srce. Težko se vidita obe črki v srcu. Vid mi pove, da piše »U + J«. Veliko je malih poganjkov okrog dreves. Na tleh je tudi veliko suhih in mrtvih…

Ura je 10 zjutraj in po kolesarjenju naokoli po parku Tivoli najdem delček pokrajine, ki nas bo vabil k opazovanju in branju. Ko sem se vozila mimo Plečnikovega letnega gledališča sem namreč nad njim, na levem robu, zagledala ogromne zaplate vijoličastih cvetic, ki naznanjajo pomladno brstenje in prebujanje in vedela sem, da mora biti »Vrt« tam nekje, zato sem šla po parih stopnicah navzgor in takoj na desnem zagledala najverjetneje že dolgo padlo drevo in korenine, ki so zdaj kup in gostišče ter rastišče mnogim mladim drevesom in drugim rastlinam.Izbrani delček zamejujejo 3 točke: levo in desno sta dve precej visoki drevesi, spredaj pa tale kup, ki nastaja okoli izruvanih korenin. Levo drevo ima spodaj nekaj drobnih tankih vejic in se šele nato razveja v 2 večji in širši veji, ampak do vrha ostaja precej ozko, verjetno tudi zato ker je tukaj kar gužva in ni prostora za širjenje. Enkrat mi je nekdo povedal, da čeprav se zdijo veje in krošnje v gozdovih prepletene se, če pogledamo od spodaj gor, nikoli zares ne križajo.Deblo levega drevesa poraščajo drobne zaplate maha, ali celo kakšen lišaj. Mogoče so bile nižje veje kdaj obrezane/odsekane. Pred njim je tretja točka – majhen kup, ki…

Od srede, 10. novembra, do nedelje, 14. novembra, se bo odvijal 15. Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča. V petih dneh si bodo obiskovalci lahko ogledali devet predstav, ki jih bodo ustvarjali vrhunski performerji iz devetih držav: Avstrije, Irske, Grčije, Poljske, Italije, Portugalske, Hrvaške, Kanade in Slovenije. Festival poteka kot bienalni, zgoditi bi se moral v letu 2020, a je zaradi epidemije odpadel. Letos pa se nam tako obeta jubilejna 15. edicija festivala. V program festivala se umeščajo žanrsko raznolike predstave, ki segajo od improvizacijskega gledališča, gledališkega performansa, klovnovskega performansa do gibalnih predstav, predstavilo pa se bo kar 42 umetnikov in umetnic. Organizatorja festivala Goli oder sta Kolektiv Narobov, Zavod Federacija, Ljubljana in Družina umetnosti Narobov, soproducenti so Zavod Bunker, Kulturno umetniško društvo Kiks, Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO ter Kulturno umetniško društvo Sokoli Tabor. Soorganizatorja festivala sta KD IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana in Layerjeva hiša Kranj. Festival umetniško vodi Maja Dekleva Lapajne. Podroben program festivala je objavljen na spletni strani www.goli-oder.org PREDSTAVE v Stari elektrarni: sreda, 10. novembra, ob 19:00 Andreja Rauch Podrzavnik: Posebna izdaja sreda, 10. novembra, ob 21:00 Luka Piletič, Sara Šoukal: Midva med nama: Improviser's Cut četrtek, 11. novembra, ob 19:00 Glasovi četrtek, 11.…