Popis pokrajine je transkripcija zvočnega posnetka, ker sem pri opazovanju lokacije snemala svoje pripovedovanje o tem, kaj tam opažam in doživljam, saj mi je bilo to bolj praktično kot direktno zapisovanje. Pri prepisu zvočnega posnetka sem kljub preoblikovanju pogovornega jezika pazila, da je ta direkten in verodostojen toku misli iz posnetka. Izbrani kotiček v Tivoliju opazujem iz spodnje strani, osredotočena sem na obe drevesi in prostor med njima. Preden sem začela opisovati moje doživljanje tega kotička, je čez njega stekla srna. Bolj kot to, da bi se sploh lahko sprostila in zgolj opisovala ta prostor, se, odkar sem prišla sem, ukvarjam z vprašanjem, zakaj si je Tery izbrala ravno ta prostor v Tivoliju. Ne voham ničesar razen cigaretnega dima. Vidim gozd, po tleh je veliko fake zvončkov oziroma mini telohov. Edino, kar je tuje v prostoru, je svetlo modra volna, ki označuje izbrani kotiček. Sonca ni več. Mrzlo je. Drevesa so res velika. Poganjajo mladi listki. Na deblih so hudi vzorci, ki spominjajo na možičke. Nekdo je v deblo vrezal srce. Težko se vidita obe črki v srcu. Vid mi pove, da piše »U + J«. Veliko je malih poganjkov okrog dreves. Na tleh je tudi veliko suhih in mrtvih…

Ura je 10 zjutraj in po kolesarjenju naokoli po parku Tivoli najdem delček pokrajine, ki nas bo vabil k opazovanju in branju. Ko sem se vozila mimo Plečnikovega letnega gledališča sem namreč nad njim, na levem robu, zagledala ogromne zaplate vijoličastih cvetic, ki naznanjajo pomladno brstenje in prebujanje in vedela sem, da mora biti »Vrt« tam nekje, zato sem šla po parih stopnicah navzgor in takoj na desnem zagledala najverjetneje že dolgo padlo drevo in korenine, ki so zdaj kup in gostišče ter rastišče mnogim mladim drevesom in drugim rastlinam.Izbrani delček zamejujejo 3 točke: levo in desno sta dve precej visoki drevesi, spredaj pa tale kup, ki nastaja okoli izruvanih korenin. Levo drevo ima spodaj nekaj drobnih tankih vejic in se šele nato razveja v 2 večji in širši veji, ampak do vrha ostaja precej ozko, verjetno tudi zato ker je tukaj kar gužva in ni prostora za širjenje. Enkrat mi je nekdo povedal, da čeprav se zdijo veje in krošnje v gozdovih prepletene se, če pogledamo od spodaj gor, nikoli zares ne križajo.Deblo levega drevesa poraščajo drobne zaplate maha, ali celo kakšen lišaj. Mogoče so bile nižje veje kdaj obrezane/odsekane. Pred njim je tretja točka – majhen kup, ki…

Od srede, 10. novembra, do nedelje, 14. novembra, se bo odvijal 15. Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča. V petih dneh si bodo obiskovalci lahko ogledali devet predstav, ki jih bodo ustvarjali vrhunski performerji iz devetih držav: Avstrije, Irske, Grčije, Poljske, Italije, Portugalske, Hrvaške, Kanade in Slovenije. Festival poteka kot bienalni, zgoditi bi se moral v letu 2020, a je zaradi epidemije odpadel. Letos pa se nam tako obeta jubilejna 15. edicija festivala. V program festivala se umeščajo žanrsko raznolike predstave, ki segajo od improvizacijskega gledališča, gledališkega performansa, klovnovskega performansa do gibalnih predstav, predstavilo pa se bo kar 42 umetnikov in umetnic. Organizatorja festivala Goli oder sta Kolektiv Narobov, Zavod Federacija, Ljubljana in Družina umetnosti Narobov, soproducenti so Zavod Bunker, Kulturno umetniško društvo Kiks, Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO ter Kulturno umetniško društvo Sokoli Tabor. Soorganizatorja festivala sta KD IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana in Layerjeva hiša Kranj. Festival umetniško vodi Maja Dekleva Lapajne. Podroben program festivala je objavljen na spletni strani www.goli-oder.org PREDSTAVE v Stari elektrarni: sreda, 10. novembra, ob 19:00 Andreja Rauch Podrzavnik: Posebna izdaja sreda, 10. novembra, ob 21:00 Luka Piletič, Sara Šoukal: Midva med nama: Improviser's Cut četrtek, 11. novembra, ob 19:00 Glasovi četrtek, 11.…

SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! V SKLADU S POGOJI ZA OBISK KULTURNIH PRIREDITEV JE ZA OBISK DOGODKA V VELJAVI POGOJ PCTTelo na križišču različnih področijČe rečem "ples je gibanje", pomeni, da bo gibanje ves čas uhajalo standardom, ki ga bodo hoteli ujeti, ponoviti. To me pravzaprav drži pri plesu: ta izmuzljivost telesnosti.Odlomek iz intervjuja s Snježano Premuš “Ples ni stroj”, RTV SLO/2015Snježana Premuš je plesna ustvarjalka in somatska raziskovalka, ki deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru že 25 let. V raziskovalnem procesu, imenovanem Fizične manife-stacije, za katerega je leta 2017 dobila nagrado Ksenije Hribar, je postavila v ospredje TE-LO. Od leta 2012 ustvarja pogoje in različne formate dogodkov, kjer se srečujejo številni umetniki, plesalci, strokovnjaki, znanstveniki in občinstvo.Posamezne laboratorijske oblike srečevanj je v letu 2020 oblikovala v Simpozij Dialog, da bi lahko skupaj z občinstvom v danem času in prostoru premišljevali, opazovali, se ugla-ševali in preverjali različne vidike telesnosti v aktualnem času in danih pogojih.Umetniki se vse pogosteje soočajo z nezmožnostjo kontinuiranega dela v razdrobljenem in produk-tivnem svetu, kjer so v ospredju številke: število uspešnih predstav, število gledalcev, število nagrad itd. Premišljevanja in pobude, ki bodo predstavljeni v okviru drugega simpozija, obravnavajo različ-ne strategije delovanja najprej v telesu (soma) ter nato skozi delo,…