Mnogovrstne pokrajine

Mnogovrstne pokrajine so dveletna umetniška raziskava o odnosu do okolja in različnih teles, ki so del mnogovrstnih skupnosti, v katerih delujemo in se spreminjamo. Okolje razume kot proces in rezultat številnih odnosov ter poskuša iskati metode za preseganje binarnih nasprotij, kot so narava in kultura, mrtvo in živo in podobno. Raziskavo je spodbudilo navdušenje nad konceptom holobionta kot objektom mišljenja, ki onemogoči mišljenje prek individualnih kategorij, ampak pozornost preusmeri k telesu kot poroznemu okolju različnih organizmov, iz katerih vznika življenje. Drugi pomembni steber raziskave je iskanje drugačnih narativov, kar izhaja iz trditve Astride Neimanis in Rachel Loewen Walker, da je način, kako živimo v svetu in z njim, pogojen z načinom, kako si ta svet predstavljamo. Temeljno vprašanje je torej, kako si svet predstavljati drugače.

Prvo leto raziskovalnega procesa sestavljajo štiri trimesečna poglavja, ki se obračajo s spremembo letnih časov. Dvajsetega marca je bilo v Stari mestni elektrarni odprtje prvega poglavja, ki kot osrednjo metodologijo za rekonceptualizacijo odnosa do okolja vzame opazovanje.

»Odvadili smo se poleg pogovorov s človeškimi sogovorniki zaznavati svet tudi z lastnimi opazovanji (Matthews 2018). Antropocen je klic, ki nas poziva k ponovnemu odkritju opazovalne, analitične pozornosti za prepleteno človeško in nečloveško zgodovino.« (Tsing, A. L., Mathews, A. S., & Bubandt, N., 2019. Patchy Anthropocene: Landscape Structure, Multispecies History, and the Retooling of Anthropology: An Introduction to Supplement 20, str. 188)

Dodatne informacije

kolofon

  • Avtorica: Tery Žeželj
  • Producentka: Maja Vižin
  • Produkcija: Bunker, Ljubljana

S pomočjo: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Evropska skupnost – program Ustvarjalna Evropa, Kultura, ACT – Art, Climate, Transition

foto: Nada Žgank

1. POGLAVJE: OPAZOVANJE

Prvo poglavje Mnogovrstnih pokrajin v središče iskanja in razumevanja načinov bivanja v in z mnogovrstnimi pokrajinami postavi opazovanje. V začetku januarja 2022 si je Tery postavila prvo namero: opazovanje kot metodo za učenje o pokrajini. Začela je z vsakodnevno prakso opazovanja, fotografiranja in opisovanja majhnega delčka v Beatrixparku v Utrechtu kot načina za raziskovanje lastnega pogleda, percepcije, pozornosti, odnosa do opazovanega delčka in za opazovanje spreminjanja vsega naštetega. Sčasoma je vse pomembnejše postajalo vprašanje: Kaj vpliva na pogled in ga oblikuje?
Z rednim zapisovanjem opisa delčka parka je postalo jasno, da jezik in besedišče močno vplivata na zaznavanje elementov, ki pokrajino sestavljajo, zato so osrednja tema postali »krajinska pismenost« ter različne prakse in pristopi k »branju« pokrajine. Delovna hipoteza, da »krajinska pismenost« močno vpliva na naš odnos do okolja, v debato prinese še pomembnost učenja in od-učenja pogleda in opazovanja ter temo pozornosti kot zgodovinsko in kulturno pogojene.

Prvi dogodek Mnogovrstnih pokrajin je bila bralna skupina, kjer smo se ob skupnem branju besedil pogovarjali o pomembnosti opazovanja (ne le s pogledom) in »krajinske pismenosti« za naše odnose z različnimi agenti, med katerimi vznika pokrajina.

»Ko sem spoznala polifonijo, je bilo to zame slušno razodetje. Prisiljena sem bila izluščiti  ločene, vzporedne melodije in prisluhniti trenutkom harmonije in disonance, ki so jih skupaj ustvarjale. Takšno zaznavanje je bilo točno to, kar sem potrebovala za to, da sem se naučila ceniti mnogovrstne časovne ritme in trajektorije asemblaža.« (Anna Tsing, The Mushroom at the End of the World. On the Possibility of Life in Capitalist Ruins, 24).

Ob bralnem druženju smo v nedeljo, 20. marca ob 16.00 odprli tudi instalacijo – vabilo k opazovanju in iskanju načinov soobstajanja z raznolikimi časovnostmi odnosov.

Obiščite PORTAL BRANJE POKRAJINE.

TERY ŽEŽELJ

Tery Žeželj je dramaturginja in umetniška raziskovalka. Januarja 2022 je v Bunkerju začela dveletno raziskavo Mnogovrstne pokrajine, ki se v iskanju načinov za rekonceptualizacijo odnosa do okolja osredotoča na mnogovrstnost in mnogoterost med seboj povezanih in odvisnih teles, ki sooblikujejo pokrajine.

Diplomirala je na programu Dramaturgija in študij sodobnih scenskih umetnosti na AGRFT, leta 2021 pa je na Univerzi v Utrechtu na smeri Sodobno gledališče, ples in dramaturgija končala magistrski študij z magistrsko nalogo More-Than-Human Practices: Feminist Environmental Potentials of Working with More-Than-Humans.
Med študijem je v sklopu prakse urejala arhiv performansov v Framer Framed v Amsterdamu, kurirala predlog spremljevalnega programa uprizoritvenih umetnosti v Framer Framed in bila vključena v ustvarjalni proces How to Exit Reality (Attempt 1 of 19) avtoric Andree Božić in Julie Willms.
Po zaključku študija je v času rezidence v Het Huis Utrecht skupaj z Madison Jolliffe začela daljšo umetniško prakso the day after yesterday.
Od leta 2019 deluje kot urednica gledališkega lista v Gledališču Glej. Trenutno krmari med različnimi vlogami in odnosi: kot raziskovalka, piska, urednica ter dramaturška in produkcijska sopotnica v procesu z ustvarjalko Ainhoo Hernández Escudero.