Plesna predstava po izboru Kluba mladih selektoricPredstava Poíesis sebstva je nadaljevalna faza procesa, ki ga je Snježana Premuš začela s Fizičnimi manifestacijami med letoma 2012 in 2015. V seriji predstavitev studijskih procesov, ki jih je vodila z različnimi plesalci, je k sodelovanju povabila gledalce različnih profilov, poklicev in strok, da bi skupaj z njimi ugotovila, kako je telesno kreiranje percepcijskih podob sporočljivo, kaj proizvaja, kako se bere in kaj ostaja očesu nevidno. Na predstavitvah in pogovorih je sodeloval tudi plesni kritik, zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar. V letu 2016 sta se odločila, da se zapreta v studio in začneta deliti svoje prakse. Na podlagi tega je nastala predstava Poíesis sebstva, strukturirana kot serija situacij, v katerih se neinvanzivna aktivnost gledalcev in akterjev izpostavlja izkustvenim možnostim pretvorb telesa v jezik in jezika v telo na mestih, kjer je telo vselej že jezik in jezik zaloga telesa.»Plesno 'predstavo' Poíesis sebstva, ki jo je plesalka in koreografinja Snježana Premuš ustvarila v sodelovanju s plesnim teoretikom Rokom Vevarjem, bi lahko označili kot fluidno instalacijo gibajočih se in čutečih teles v prostoru.« Nika ArharKoncept in režija: Snježana PremušSoustvarjalca in izvajalca: Snježana Premuš & Rok VevarBesedila: Rok Vevar & Snježana PremušScensko in svetlobno oblikovanje:…

Plesna predstavaSamo za danes je navidezno počasna instantna kompozicija, kjer avtorice pogledu namerno izpostavljajo manj vidne, manj očitne materialnosti, telesnosti, stanja. V preminjajočem in ponovno nastajajočem prostoru zvočnih pokrajin sta izhodiščna principa sprotno pogajanje in dogovarjanje različnih gledišč, tudi z občinstvom.»Nova predstava Maje Delak in njenih soplesalk je polna gibalne tišine. Zahteva čuječega gledalca, ki zmore prisluhniti subtilnim sporočilom giba, ki raziskuje samega sebe.« Ana Rozman»Predstava tako, kot piše tudi v gledališkem listu, ne postreže s klimaksom, zato pa gotovo potrka na občutljivost gledalca in ga pripravi do tega, da investira pomene, išče svoje vrhove, vzpostavi afinitete in prek minljive strukture ter minljivih teles za trenutek globlje občuti lastno minljivost. Brez obžalovanja.« Pia Brezavšček, DnevnikSnovanje in koncept: Maja DelakSoustvarjalke in izvajalke: Anja Bornšek, Maja Delak, Snježana Premuš, Barbara Kanc, Urška VoharOblikovanje zvoka in glasba: Luka PrinčičOblikovanje prostora in kostumov: Ajda TomazinDramaturginja: Maja ŠorliOblikovanje svetlobe: Janko OvenOblikovanje maske: Tinka PrparIzvršna produkcija: Sabina PotočkiProdukcija: EmanatPartnerji: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija LjubljanaFinančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RSTehnična pomoč: Igor VukPredstava je del sezone sodobnih uprizoritvenih umetnosti Nagib na oder in festivala Drugajanje.Foto: Nada ŽgankTrajanje: 60 minut

Beton Ltd. so avtorski kolektiv; Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Große Erwartungen|Velika pričakovanja je njihova šesta predstava, druga v njihovem t. i. nemškem ciklu. Pravijo, da predstavo vedno začnejo s točke nič, a ključni za vznik predstave iz nič so za Beton Ltd. skoraj vedno osebni oprijemki; v naracije in dileme ne vstopajo samo prek posamičnih zgodb, ampak prek osebnih. »Samo o sebi lahko upravičeno govorimo«. Po ekologiji, tranzicijsko – odraščanjskem izgubljanju iluzij, nemoči upora, generacijskem angstu … se tokrat lotevajo velikih pričakovanj ter prihodnosti. In kaj so pričakovanja drugega kot projekcije sedanjih želja? »Želja evropske, bele, heteroseksualne, urbane, kozmopolitske, nadreprezentirane generacije. A pri tem ne smemo pozabiti: Katarina, Primož, Branko … vsi smo bili nekoč otroci. Slovenski otroci. Nekateri so še vedno.«Koncept in režija: Beton Ltd.Nastopajo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko JordanGlasba: VIS U$IŁ (Maksim Špelko, Janez Weiss) ft. DEAD TONGUESOblikovanje prostora, svetlobe in kostumov: Toni Soprano Meneglejte + Sonda 57Oblikovanje zvoka: Jure VlahovičVizualne vsebine: Toni Soprano MeneglejteDramaturška sodelavka: Urška BrodarTehnični vodja: Andrej PetrovčičIzvršna producentka: Maja VižinStiki z javnostmi: Tamara Bračič VidmarProdukcija: Bunker, LjubljanaS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Evropska unija – program Kultura, Create to ConnectFoto: Nada ŽgankTrajanje: 60 minut

Igrišče za gledališče 2.0 je pilotni projekt kulturno-umetnostne vzgoje za mlade, ki poskuša povezati sodobno umetnost in formalno izobraževanje z razvijanjem modelov učenja, v katerih sodelujejo umetniki. Ena izmed najzanimivejših aktivnosti projekta je Šola v kulturi in ena bo potekala tudi v okviru festivala Drugajanje.Šolo v kulturi v Mariboru za OŠ Košana in OŠ Prestranek letos vodita Teja Bitenc in Tajša Perović.Več o projektu: Igrišče za gledališče 2.0

Izbor predstave Poíesis sebstva je rezultat triletnega izobraževalnega procesa združenega izobraževalnega programa za perspektivne umetniške kuratorje in kuratorke Gledališča Glej in Zavoda Bunker, vodil ga je Samo Selimović. Triletni izobraževalni praktikum je združeval oglede predstav v Sloveniji s predavanji kuratorjev in selektorjev ter teoretskimi seminarji o gledališču, umetnosti in procesih kuriranja.Ekipa, ki se je v treh letih delovanja programa formirala v Klub mladih selektoric, je dobila priložnost izbrati programsko enoto festivala Drugajanje. Izbor je potekal na podlagi predpostavke, da mladi gledališče vidimo in doživljamo drugače in da bo program, ki ga oblikuje in podpiše mladinska selektorska ekipa, mlade nagovoril drugače, bolj iskreno, bolj pristno, bolj neposredno, kot pa program, ki ga oblikuje strokovno že usposobljena profesionalna gledališka selektorica. Selektorska ekipa to stališče ceni, saj brez njega ne bi bilo Kluba mladih selektoric, ki na področju kulture ali mladinskega dela v Sloveniji nima primerljivega formata, vendar ga je v procesu selekcije večkrat problematizirala. Med procesom izbire se je namreč večkrat soočila s programskimi odločitvami drugih organizacij, festivalov, selektorjev in kuratorjev, ki selekcijo »za mlade« enačijo s selekcijo, ki je bolj enostavna in neposredna ter raje ne preveč zahtevna in ambiciozna. Za mlade ljubitelje gledališča je takšno programsko izhodišče sporno in do…

Hkrati z Drugajanjem v Ljubljani poteka mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival. Drugajanje vabi na izlet na CoFestival.Avtobus bo odpeljal izpred II. gimnazije Maribor ob 17.00, na avtobusu bomo zagotovili malico in uvod v predstavi in film, razdelili vstopnice; odhod avtobusa v Maribor bo ob 23.00 izpred Kina Šiška v LjubljaniObvezne rezervacije: info@bunker.siKino Šiška, Komuna, ob 19:00James Batchelor: Hiperprostorsolo plesna predstavaKino Šiška, Katedrala, ob 20:00Florencia Demestri, Samuel Lefeuvre: Motnjaplesna predstavaKino Šiška, Katedrala, ob 21:30Alla Kovgan: Cunninghamdokumentarni film

Predstavitev delavnice Uprizarjanje zvoka in glasbe Z glasbeno scensko delavnico bomo podrezali v vprašanje »Kaj je glasba?«. Tako kot sodobna glasba bo tudi delavnica odpirala vprašanja in iskala odgovore. Sodobna glasba pričakuje dejavnega poslušalca. Spodbuja radovednost, naslavlja domišljijo, zahteva razmišljanje, izziva dojemanje, vznemirja samoumevnost, neti dvom, krši pravila, množi razbiranja, kritično komentira, se igra s pričakovanji, proži asociacije in tvega polom. Sodobna glasba ni nujno všečna in ne želi po vsej sili le ugajati. Obiskovalcu je prepuščena pozicija soustvarjalca skozi neposredno odzivanje, njemu lastno doživljanje in interpretiranje. Skupaj z dijaki bomo pripravili javno predstavitev – zvočni uprizoritveni dogodek, v katerem bomo uporabili različna zvočila, elektronske naprave, video, telo idr. OBVEZNE PRIJAVE NA DELAVNICO: info@bunker.si Število prijavljenih je omejeno. Delavnica ŠIFT traja 3 dni: torek, sreda, četrtek (26., 27. in 28.) – vsak dan od 16h do 19h, potekala bo v glasbeni učilnici II. gimnazije Maribor. Zadnji dan, 28. novembra, pa je od 18.30 do 19. javna predstavitev delavnice. Vodenje delavnic in javnih predstavitev: Tomaž Grom Koordinatorka in producentka: Špela Trošt Umetniški vodja: Bojan Jablanovec »Šift je performativni format, ki v obdobju 2018 -2022 evidentira sistemske vrzeli na štirih tematskih področjih: zdravje, znanje, delo, pravica. Šift se giblje znotraj institucij zdravstva,…

Fizične sledi je participatorni format, namenjen občinstvu, ki gledalca povabi v refleksijo izkušnje gledanja. Z vodenimi navodili se skupaj počasi sprehodimo po spominu, po vtisih in občutkih, ki ostajajo v nas po predstavi. Fizična izkušnja odpre prostor neverbalnega, proctor, kjer se vtisi in pomeni pretočijo skozi naša telesa, in tokrat nas slednja vodijo skozi utelešen »pogovor« s predstavo. Kako in kaj čutijo naša gledalska telesa, ko obrnemo pozornost nanje?Fizične sledi so del programskega sklopa Nagib k refleksiji in festivala Drugajanje.Zasnova in izvedba: Anja BornšekProdukcija: Društvo NagibPodpora: Mestna občina MariborFizične sledi so del programskega sklopa “Nagib k refleksiji” in festivala Drugajanje

Kdo in kaj postaneta Heroja, ko se pripeljeta onstran besed? Vemo samo, da sta bela, heteroseksualna, cis-spolna, srednjerazredna, družinska moška. Eden je poročen, drugi ima nepremičnino.Občinstvo je povsem prepričano, da sta najboljša prijatelja tudi zasebno, ne samo na odru, ampak Vito in Uroš ne roštiljata skupaj, njuni družini ne hodita skupaj na morje, ne delita si jadrnice, ne dobivata se na basketu, poslušata različno glasbo, dobro, enkrat letno formalni piknik ali družinsko kosilo … In to je to. Pa vendar med njima visi nekaj, nekaj česar si ne upata priznati. Vsaj ne na glas. Zato sta se odločila, da je konec diktata besede. To je nekaj, na kar ne moreta več pristati. Besede so postale nepotrebne in vsiljive. In samo na odru in pred pričami si upata zarezati v tkivo neizrekljivega. Z izgovorom, da oder vse prenese, da je vse lažno in nič resnično.Vprašanje pa je, koliko tega lahko občinstvo pogoltne, ne da bi za vedno izgubilo fantazme o idealnem partnerstvu, ker če bi gledalci vedeli, kako rada se imata Vito in Uroš, ne bi nikoli več z istimi očmi gledali nobene druge predstave.Avtorja in izvajalca: Uroš Kaurin, Vito WeisDramaturginja: Katarina StegnarVideo: Boris BezićGlasba: Lea Čehovin, Ilj PušnikVisualna podoba: Toni Soprano MeneglejteProducentka: Nataša…

»We do not know [yet] what hospitality is.« Jacques Derrida, Of HospitalityDerridajeva ambivalentna raba francoske besede »hôte«, ki pomeni zdaj »gostitelj« spet drugič »gost« je konceptualno izhodišče za nastanek tekstilnih izdelkov oziroma torb pod nazivom Hôte in so del etične blagovne znamke v nastajanju. Torbe Hôte tako niso preprosto končni cilj ali končni produkt dela večjega projekta Akupara, v okviru katerega so različni ustvarjalci izdelovali oz. oblikovali izdelke s priseljenci in begunci. Sam cilj projekta je namera, da se vzpostavi skupen prostor med »gostitelji« in »gosti«, stičišče izkušenj, praks in veščin tako »gostiteljev« kot »gostov« ter obenem razvije etična in »zero-waste« blagovna znamka, s katero bodo begunci in migranti lahko izrazili svojo ustvarjalnost ter tako vstopili tudi na sam trg dela.Instalacija Krajine ali pejsaži občutenega/Emotional Landscapes je hkrati del večjega projekta Akupara: inkubator rokodelstva, zadružništva in kulturne produkcije s priseljenci in begunci, ki ga vodi Društvo Terra Vera iz Kostanjevice na Krki, v sodelovanju s partnerji: Društvo Nagib, CAAP in Prostor vmes. Avtor instalacije: Tomaž TomljanovićZasnova tekstilnih izdelkov Hôte: Tomaž Tomljanović / Dualik, Nina Holc Ni-nikoli istoTeoretska zasnova in tekst: dr. Jovita PristovšekFoto in vizualije: Toni Soprano MeneglejteProdukcija instalacije: Tomaž Tomljanović, Društvo NagibPartnerji projekta Akupara: Društvo Terra Vera, Društvo Nagib,…