Andreja Rauch Podrzavnik: Origami

Projekt Origami se ukvarja s sogibanjem in soočenjem gibalnih teles, materiala in prostora. Razvija ideje dinamike in oblike, ki se zgodijo ob relaciji materialov – snovnih, gibalnih in zvočnih. Origami stremi k uprizoritvi, v kateri pet performerk/jev s svojim gibanjem in koordinacijo svojih poti gradi in modulira izbrano materijo; jo razgrne, prepogiba, preobrača, zlaga in razpira. Trajanje in procesualnost posamezne faze spreminjajoče se skulpture ponuja preprosto, a izmuzljivo metaforo - vse se spreminja in modulira, nič ni stalno, pa vendar ima v svojem fluxu tudi majhne mikro obstanke, ki ponudijo izhodišče za naslednjo modulacijo. Trajanje je neposredno povezano z gibanjem snovi; trajanje vzpostavljanja površine, prepogibanja, lepljenja, oblikovanja. Skozi lastno strukturo kompozicij, tako uprizoritveno delo misli lasten proces minevanja, nastanjanja in izginjanja ter ponovnega vračanja.Že v sam medij živega dogodka oziroma v njegovo onotolgijo je vtkano “minevanje”, in se nam v osnovi kaže kot efemerna, neulovljiva forma.A prav skozi minljive odnosnosti, ki jih izvajalci tvorijo ob skupnih akcijah na odru, ki koreografijo preobražajo v teren za pogajanje med izvajalkami in izvajalci, saj je gibanje teles, v tej študiji, v prvi vrsti v funkcionalni vlogi pregibanja (bele) površine, s tem ohranjajo določeno ranljivost, živost in odprtost odrske situacije. S tem se tvorijo…

Nadaljuj z branjemAndreja Rauch Podrzavnik: Origami

Alicia Ocadiz & Tery Žeželj: Mnogovrstne pokrajine: Večerja tekočih zgodb

… Bi rad_a okusil_a zgodbo o meni? … Nekateri pravijo, da sem pred časom izgledala drugače. Če želiš, ti lahko zašepečem vse različice moje preteklosti … Morda pa je moja zgodba zgodba o tebi. Spomnim se te tam, ali nekih podobnih bitij … Na najkrajši dan leta in tik preden se dan spet začne daljšati, se bomo zbrali in praznovali temo s pripovedovanjem srečanj z neznanim … Pridite lačni, bomo skupaj prebavljali!Večerja tekočih zgodb je zadnje od štirih poglavij raziskovalnega umetniškega projekta MNOGOVRSTNE POKRAJINE umetnice Tery Žeželj. Vsako od poglavij se zgodi na dan, ko se zamenja letni čas, zadnje poglavje bo 21. decembra 2022, ob nastopu zime.Ideja in izvedba: Alicia Ocadiz & Tery ŽeželjOblikovanje zvoka: Blaž PavlicaProducentka: Maja VižinProdukcija: Bunker, LjubljanaS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, ACT – Art, Climate, Transition, Evropska unija - Program Ustvarjalna Evropa: Kultura

Nadaljuj z branjemAlicia Ocadiz & Tery Žeželj: Mnogovrstne pokrajine: Večerja tekočih zgodb

GIBANICA – 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti

22. - 25. februar 2023, Stara elektrarna in druge lokacije v LjubljaniGibanica, bienale sodobne slovenske plesne umetnosti velja za najpomembnejšo nacionalno sodobnoplesno platformo. Ponuja kuriran nabor predstav, ki jih za festival vselej izbere tričlanska mednarodna selektorska ekipa, izbrane predstave tekmovalnega programa pa se potegujejo za nagrado Gibanice za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter za nagrado Gibanice za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Na 11. Gibanici se bo za nagradi potegovalo 8 predstav.Selektorice Gibanice 2023 v sestavi Pia Krämer iz Nemčije (že več kot 35 let upravlja in vodi organizacije in projekte na področju uprizoritvenih umetnosti), Biljana Tanurovska Kjulavkovski iz Severne Makedonije (kustosinja, raziskovalka in kulturna producentka, soustanoviteljica platforme Nomad Dance Academy (NDA) in projektnega prostora Kino Kultura (KK) ter programska direktorica skopske nevladne organizacije Lokomotiva) ter Maja Kalafatić iz Slovenije (plesalka, koreografinja, pedagoginja in učiteljica joge, ki živi in dela med Ljubljano, Beogradom in Helsinki) so v utemeljitvi izbora zapisale: »Kot selektorska ekipa smo imele zelo težko nalogo pri izbiri med zelo raznolikimi in kakovostnimi predstavami, ki bi predstavljale nekakšen izbor slovenske produkcije v zadnjih dveh letih. Zato smo se odločile, da bomo predstavile dela, ki kažejo koreografske pristope k telesu, prostoru, času in materialom, ki razkrivajo napredne…

Nadaljuj z branjemGIBANICA – 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti

Podpora Bunkerju z 1 % dohodnine

Drage prijateljice in prijatelji,ujeli smo ritem novega obdobja v Bunkerju. Po živahnem letu, polnem dogodkov ter uspešnih 25. Mladih levih se pripravljamo na zadnje decembrske umetniške dogodke in veliko druženja v Stari elektrarni. Ukvarjamo pa se tudi s prihajajočim letom in snujemo nove predstave in festivale, sodelovanja, prihodnost ...Če želite podpreti delovanje zavoda Bunker, nam lahko namenite 1 % dohodnine.To lahko storite tako, da obrazec, dostopen na priloženi povezavi, izpolnite, vanj vpišetenaziv Bunker, Ljubljana in davčno številko SI33225338,in obrazec oddate elektronsko ali natisnjenega pošljete na vam najbližjo davčno izpostavo do 31. decembra 2022.OBRAZEC Veseli bomo vašega prispevka, uporabili ga bomo – za umetnost!Hvala vam! Ekipa Bunkerja

Nadaljuj z branjemPodpora Bunkerju z 1 % dohodnine

INDUKTIVNA ZANKA v Stari elektrarni

V Stari elektrarni želimo izboljšati dostopnost umetniških programov različnim skupinam gledalk in gledalcev. Letos smo se osredotočili na izboljšanje gledalske izkušnje za naglušne osebe, ki jim želimo omogočiti bolj kakovostno senzorično izkušnjo ob spremljanju gledaliških, plesnih ali glasbenih dogodkov ter olajšano udeležbo na drugih umetniških, pogovornih in izobraževalnih programih. V ta namen smo letos v dvorano Stare elektrarne vgradili novo induktivno zanko. Osebe s slušnimi aparati vabimo, da med spremljanjem prireditve svoj aparat nastavijo na T-COIL. Prireditve, ki jih lahko spremljate preko sistema slušne zanke, bodo na programu označene s posebnim simbolom za slušno zanko.Za vse informacije in razlago o možnostih uporabe slušne zanke je v času javnih dogodkov na voljo ekipa Stare elektrarne, lahko pa nam tudi pišete na info@bunker.si Instalacijo slušne zanke je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ter Evropska unija – program Ustvarjalna Evropa: Kultura v okviru projekta Create to Connect – > Create to Impact.

Nadaljuj z branjemINDUKTIVNA ZANKA v Stari elektrarni

3. poglavje: GOSTITI POKRAJINO

Tery Žeželj, Maria Magdalena Kozłowska: Predolgo sem hodila in postala sem krajinaperformativni sprehodSte že kdaj bili v gozdu?Predstavljam si, da ste se zdaj rahlo nasmehnili, s kančkom sarkazma.»Seveda«, ste si rekli. »Kakšno vprašanje pa je to?!«Pa ste res bili? Ste bili v pravem gozdu? Takšnem, v katerem za vstop vplačaš?Sprehajanje ni nikoli nekaj nedolžnega. S sprehajanjem spreminjamo pokrajino. Med sprehajanjem se prepustimo strmenju.Sprehajanje je politično dejanje. Ustvarja resničnosti glede na to, kam, s kom in kdaj gremo, glede na vreme, oblačila, misli, občutke, zdravstveno stanje, teren, oblike, rastline, vrsto tal, vlažnost prsti in vse druge elemente, ki se jih lahko spomnite.V gozdu se izgubim. Vabim vas na sprehod!Udeležba na sprehodu je bila brezplačna, obvezne pa so bile rezervacije na info@bunker.si.Nujna oprema: pametni telefon ali mp3 player ter slušalke.Na mail smo poslali povezavo na zvočno datoteko, ki so si jo obiskovalci lahko prenesli na svoj pametni telefon ali mp3 player in jo skupaj uporabljali med sprehodom.ZVOČNA DATOTEKASprehod je potekal v angleščini.Performativni sprehod je 3. poglavje raziskovalnega umetniškega projekta MNOGOVRSTNE POKRAJINE umetnice Tery Žeželj.Ideja in izvedba: Tery Žeželj & Maria Magdalena KozlowskaZvočno oblikovanje in glasba: Blaž PavlicaProducentka: Maja VižinStiki z javnostmi: Tamara Bračič VidmarProdukcija: Bunker, LjubljanaS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, ACT…

Nadaljuj z branjem3. poglavje: GOSTITI POKRAJINO

2. POGLAVJE: Sanjati krajino

Prvo leto procesa Mnogovrstne pokrajine umetnice Tery Žeželj raziskuje štiri metodologije za prakticiranje drugačnega odnosa s krajinami, v katerih živimo. Osrednja metodologija drugega poglavja je imaginacija, ki nas zanima predvsem kot prostor stičišč – prostor mnogih svetov in pomemben prostor za vadenje medvrstnih odnosov in sinhroniziranja z različnimi ritmi življenja. Kako lahko sobivamo in vzdržujemo odnose z neznanim, nevidnim, potencialnim ali nematerialnim? Kako gostiti prostor, kjer lahko soobstajajo različne perspektive?V različnih tradicijah in znanjih imata poletni solsticij in kresna noč (23. junij) magične moči in ena od znanih staroverskih modrosti je, da na kresno noč praprotno seme omogoči razumevanje jezikov drugih živih bitij, s katerimi si delimo svet. Tako smo drugo poglavje otvorili na poletni solsticij, 21. junija 2022 ob 17.00 z dvodnevno delavnico z Malo Kline, koreografinjo, performerko, pisateljico in strokovnjakinjo za individualno in kolektivno sanjanje. V dveh dvournih srečanjih smo izkusili in spoznali delo z imaginacijo, ki odpira drugačne načine vedenja in uči „brati znake in simbole sanjskega jezika, preko katerega spregovori svet“ (Kline). Izkusili smo telo kot skupnost, pokrajino, ki vznika med različnimi agenti in je neločljivo povezana s širšo pokrajino, ter s pomočjo imaginacije vadili opazovanje in sanjanje te pokrajine od znotraj.Delavnica je potekala prek Zooma…

Nadaljuj z branjem2. POGLAVJE: Sanjati krajino

1. POGLAVJE: OPAZOVANJE

Prvo poglavje Mnogovrstnih pokrajin v središče iskanja in razumevanja načinov bivanja v in z mnogovrstnimi pokrajinami postavi opazovanje. V začetku januarja 2022 si je Tery postavila prvo namero: opazovanje kot metodo za učenje o pokrajini. Začela je z vsakodnevno prakso opazovanja, fotografiranja in opisovanja majhnega delčka v Beatrixparku v Utrechtu kot načina za raziskovanje lastnega pogleda, percepcije, pozornosti, odnosa do opazovanega delčka in za opazovanje spreminjanja vsega naštetega. Sčasoma je vse pomembnejše postajalo vprašanje: Kaj vpliva na pogled in ga oblikuje?Z rednim zapisovanjem opisa delčka parka je postalo jasno, da jezik in besedišče močno vplivata na zaznavanje elementov, ki pokrajino sestavljajo, zato so osrednja tema postali »krajinska pismenost« ter različne prakse in pristopi k »branju« pokrajine. Delovna hipoteza, da »krajinska pismenost« močno vpliva na naš odnos do okolja, v debato prinese še pomembnost učenja in od-učenja pogleda in opazovanja ter temo pozornosti kot zgodovinsko in kulturno pogojene.Prvi dogodek Mnogovrstnih pokrajin je bila bralna skupina, kjer smo se ob skupnem branju besedil pogovarjali o pomembnosti opazovanja (ne le s pogledom) in »krajinske pismenosti« za naše odnose z različnimi agenti, med katerimi vznika pokrajina.»Ko sem spoznala polifonijo, je bilo to zame slušno razodetje. Prisiljena sem bila izluščiti  ločene, vzporedne melodije in prisluhniti…

Nadaljuj z branjem1. POGLAVJE: OPAZOVANJE

12#: 7. september, Tivoli, Jaka Smerkolj Simoneti

Mrači se, september skorajda neopazno skrajša dan ravno toliko, da je treba premestiti časovni okvir sprehodov čez Rožnik. Na Rožnik grem skoraj vsak dan. Če v ljudeh najdemo pokrajine, v Agnes Varda plaže, bi v meni verjetno našli Rožnik. Pa vendar majhen košček, ki se razpenja nad kamnitim stopniščem, obiščem prvič. Park ima svojo prometno ureditev, po kateri se sprehajalci zelo radi ravnamo. Vem, da sem že bil blizu te izbrane pokrajine, najbližje v tistih nekaj poletnih nočeh, ko se travnik pod njo spremeni v festivalsko prizorišče. Ob pokrajini je pot ena tistih skrivnih, a dobro uhojenih gozdnih poti, ki se jim je sicer ob večernih urah bolje izogniti, zaradi kopice komarjev. Njena skrita lega, pripadajoče stopnice in klop na skrajnem koncu, kjer se pridruži eni glavnih rožniških vpadnic, sta v večernem hladu zatočišče dveh parov zaljubljencev. Odkriti izbrani košček ni najlažji zalogaj, modrina volne je že hudo zbledela, prav tako je manj razpoznavna v globokem zelenju, ki zaenkrat še prevladuje pogled. Če se ne mudim predolgo, lahko še ujamem sonce na vrhu, izbrana lokacija pa najverjetneje najlepše zaživi v tistih jutranjih urah, ki so večini nas, navkljub trudu in sanjam o zgodnjem vstajanju, izven dosega. Iz tal, ki jih,…

Nadaljuj z branjem12#: 7. september, Tivoli, Jaka Smerkolj Simoneti

11#: 5. september, Tivoli, Ivana Vogrinc Vidali

Ker v neposredni bližini potekajo gradbena dela na Plečnikovem amfiteatru, je danes še posebej izstopajoča zvočna krajina prostora. V nepredvidljivih razmahih se izmenjujejo ritmični ali manj elegantni vzorci - topi udarci stroja, visoko brnenje, ki odmeva, drugače topi udarci roke, nizko brnenje. Kolesarke nekaj deset metrov stran zaradi hrupa ne slišim, ne slišim niti para, ki se ob dvigu po bližnjih stopnicah drži za roke in se, po izrazih sodeč, ljubeznivo pogovarja. Ograja, ki minuto hitre ali dve počasne hoje proč označuje prostor gradbenih del, je oranžne barve, kakor je oranžna tudi Lota, ki veselo skače sem in tja in se z lomastenjem po prav tako oranžnem listju na tleh večkrat približa in prebije moj zvočno izoliran balon. Tudi bager je oranžen. Oranžna bagra in ograje kriči in opozarja nase tiste z okvaro ali slušalkami, Lotina oranžna je topla in navihana, kot je tudi Lota, ki se ji je ravno na rep prilepil list. Zdaj z njim maha okoli. Oranžna listja je izsušena in utrujena, trava za njim pa vibrira zeleno zdravo in živo. Ker listje pada eno za drugim že celo poletje kot puške v koruzo - letos tudi suho oranžne barve, zelena deluje kot tujec vsiljivec. Lota, ki…

Nadaljuj z branjem11#: 5. september, Tivoli, Ivana Vogrinc Vidali