3. poglavje: GOSTITI POKRAJINO

performativni sprehodSte že kdaj bili v gozdu?Predstavljam si, da ste se zdaj rahlo nasmehnili, s kančkom sarkazma.»Seveda«, ste si rekli. »Kakšno vprašanje pa je to?!«Pa ste res bili? Ste bili v pravem gozdu? Takšnem, v katerem za vstop vplačaš?Sprehajanje ni nikoli nekaj nedolžnega. S sprehajanjem spreminjamo pokrajino. Med sprehajanjem se prepustimo strmenju.Sprehajanje je politično dejanje. Ustvarja resničnosti glede na to, kam, s kom in kdaj gremo, glede na vreme, oblačila, misli, občutke, zdravstveno stanje, teren, oblike, rastline, vrsto tal, vlažnost prsti in vse druge elemente, ki se jih lahko spomnite.V gozdu se izgubim. Vabim vas na sprehod!Udeležba na sprehodu je bila brezplačna, obvezne pa so bile rezervacije na info@bunker.si.Nujna oprema: pametni telefon ali mp3 player ter slušalke.Na mail smo poslali povezavo na zvočno datoteko, ki so si jo obiskovalci lahko prenesli na svoj pametni telefon ali mp3 player in jo skupaj uporabljali med sprehodom.ZVOČNA DATOTEKASprehod je potekal v angleščini.Performativni sprehod je 3. poglavje raziskovalnega umetniškega projekta MNOGOVRSTNE POKRAJINE umetnice Tery Žeželj.Ideja in izvedba: Tery Žeželj & Maria Magdalena KozlowskaZvočno oblikovanje in glasba: Blaž PavlicaProducentka: Maja VižinStiki z javnostmi: Tamara Bračič VidmarProdukcija: Bunker, LjubljanaS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, ACT - Art, Climate, Transition, Evropska Unija - program Ustvarjalna Evropa: Kultura

Nadaljuj z branjem3. poglavje: GOSTITI POKRAJINO

2. POGLAVJE: Sanjati krajino

Prvo leto procesa Mnogovrstne pokrajine umetnice Tery Žeželj raziskuje štiri metodologije za prakticiranje drugačnega odnosa s krajinami, v katerih živimo. Osrednja metodologija drugega poglavja je imaginacija, ki nas zanima predvsem kot prostor stičišč – prostor mnogih svetov in pomemben prostor za vadenje medvrstnih odnosov in sinhroniziranja z različnimi ritmi življenja. Kako lahko sobivamo in vzdržujemo odnose z neznanim, nevidnim, potencialnim ali nematerialnim? Kako gostiti prostor, kjer lahko soobstajajo različne perspektive?V različnih tradicijah in znanjih imata poletni solsticij in kresna noč (23. junij) magične moči in ena od znanih staroverskih modrosti je, da na kresno noč praprotno seme omogoči razumevanje jezikov drugih živih bitij, s katerimi si delimo svet. Tako smo drugo poglavje otvorili na poletni solsticij, 21. junija 2022 ob 17.00 z dvodnevno delavnico z Malo Kline, koreografinjo, performerko, pisateljico in strokovnjakinjo za individualno in kolektivno sanjanje. V dveh dvournih srečanjih smo izkusili in spoznali delo z imaginacijo, ki odpira drugačne načine vedenja in uči „brati znake in simbole sanjskega jezika, preko katerega spregovori svet“ (Kline). Izkusili smo telo kot skupnost, pokrajino, ki vznika med različnimi agenti in je neločljivo povezana s širšo pokrajino, ter s pomočjo imaginacije vadili opazovanje in sanjanje te pokrajine od znotraj.Delavnica je potekala prek Zooma…

Nadaljuj z branjem2. POGLAVJE: Sanjati krajino

1. POGLAVJE: OPAZOVANJE

Prvo poglavje Mnogovrstnih pokrajin v središče iskanja in razumevanja načinov bivanja v in z mnogovrstnimi pokrajinami postavi opazovanje. V začetku januarja 2022 si je Tery postavila prvo namero: opazovanje kot metodo za učenje o pokrajini. Začela je z vsakodnevno prakso opazovanja, fotografiranja in opisovanja majhnega delčka v Beatrixparku v Utrechtu kot načina za raziskovanje lastnega pogleda, percepcije, pozornosti, odnosa do opazovanega delčka in za opazovanje spreminjanja vsega naštetega. Sčasoma je vse pomembnejše postajalo vprašanje: Kaj vpliva na pogled in ga oblikuje?Z rednim zapisovanjem opisa delčka parka je postalo jasno, da jezik in besedišče močno vplivata na zaznavanje elementov, ki pokrajino sestavljajo, zato so osrednja tema postali »krajinska pismenost« ter različne prakse in pristopi k »branju« pokrajine. Delovna hipoteza, da »krajinska pismenost« močno vpliva na naš odnos do okolja, v debato prinese še pomembnost učenja in od-učenja pogleda in opazovanja ter temo pozornosti kot zgodovinsko in kulturno pogojene.Prvi dogodek Mnogovrstnih pokrajin je bila bralna skupina, kjer smo se ob skupnem branju besedil pogovarjali o pomembnosti opazovanja (ne le s pogledom) in »krajinske pismenosti« za naše odnose z različnimi agenti, med katerimi vznika pokrajina.»Ko sem spoznala polifonijo, je bilo to zame slušno razodetje. Prisiljena sem bila izluščiti  ločene, vzporedne melodije in prisluhniti…

Nadaljuj z branjem1. POGLAVJE: OPAZOVANJE

12#: 7. september, Tivoli, Jaka Smerkolj Simoneti

Mrači se, september skorajda neopazno skrajša dan ravno toliko, da je treba premestiti časovni okvir sprehodov čez Rožnik. Na Rožnik grem skoraj vsak dan. Če v ljudeh najdemo pokrajine, v Agnes Varda plaže, bi v meni verjetno našli Rožnik. Pa vendar majhen košček, ki se razpenja nad kamnitim stopniščem, obiščem prvič. Park ima svojo prometno ureditev, po kateri se sprehajalci zelo radi ravnamo. Vem, da sem že bil blizu te izbrane pokrajine, najbližje v tistih nekaj poletnih nočeh, ko se travnik pod njo spremeni v festivalsko prizorišče. Ob pokrajini je pot ena tistih skrivnih, a dobro uhojenih gozdnih poti, ki se jim je sicer ob večernih urah bolje izogniti, zaradi kopice komarjev. Njena skrita lega, pripadajoče stopnice in klop na skrajnem koncu, kjer se pridruži eni glavnih rožniških vpadnic, sta v večernem hladu zatočišče dveh parov zaljubljencev. Odkriti izbrani košček ni najlažji zalogaj, modrina volne je že hudo zbledela, prav tako je manj razpoznavna v globokem zelenju, ki zaenkrat še prevladuje pogled. Če se ne mudim predolgo, lahko še ujamem sonce na vrhu, izbrana lokacija pa najverjetneje najlepše zaživi v tistih jutranjih urah, ki so večini nas, navkljub trudu in sanjam o zgodnjem vstajanju, izven dosega. Iz tal, ki jih,…

Nadaljuj z branjem12#: 7. september, Tivoli, Jaka Smerkolj Simoneti

11#: 5. september, Tivoli, Ivana Vogrinc Vidali

Ker v neposredni bližini potekajo gradbena dela na Plečnikovem amfiteatru, je danes še posebej izstopajoča zvočna krajina prostora. V nepredvidljivih razmahih se izmenjujejo ritmični ali manj elegantni vzorci - topi udarci stroja, visoko brnenje, ki odmeva, drugače topi udarci roke, nizko brnenje. Kolesarke nekaj deset metrov stran zaradi hrupa ne slišim, ne slišim niti para, ki se ob dvigu po bližnjih stopnicah drži za roke in se, po izrazih sodeč, ljubeznivo pogovarja. Ograja, ki minuto hitre ali dve počasne hoje proč označuje prostor gradbenih del, je oranžne barve, kakor je oranžna tudi Lota, ki veselo skače sem in tja in se z lomastenjem po prav tako oranžnem listju na tleh večkrat približa in prebije moj zvočno izoliran balon. Tudi bager je oranžen. Oranžna bagra in ograje kriči in opozarja nase tiste z okvaro ali slušalkami, Lotina oranžna je topla in navihana, kot je tudi Lota, ki se ji je ravno na rep prilepil list. Zdaj z njim maha okoli. Oranžna listja je izsušena in utrujena, trava za njim pa vibrira zeleno zdravo in živo. Ker listje pada eno za drugim že celo poletje kot puške v koruzo - letos tudi suho oranžne barve, zelena deluje kot tujec vsiljivec. Lota, ki…

Nadaljuj z branjem11#: 5. september, Tivoli, Ivana Vogrinc Vidali

Tovariški abonma

Tovariški abonma je abonma štirih neodvisnih odrov in gledališkega muzeja za pedagoške delavce_ke: Stara mestna elektrarna, Gledališče Glej, Center kulture Španski borci, Plesni Teater Ljubljana, SLOGI - Gledališki muzej.Kaj?Tovariški abonma bo vključeval 10 gledališko-plesno-performersko obarvanih predstav (po 2 iz ponudbe vsakega izmed neodvisnih odrov), aktiven kreativen obisk gledališkega muzeja in spremljevalni program, ki bo sestavljen iz spremljajočih delavnic, pogovorov, predavanj …Kdo?Tovariški abonma je namenjen spoznavanju sodobne scenske umetnosti za vse v vrtcih, šolah in drugih vzgojno izobraževalnih organizacijah, ki si želijo umetnost vključevati oziroma povezovati s svojim pedagoškim delom ali pa si jo samo želijo podrobneje spoznavati, se o njej pogovarjati in jo preizkušati.Kako?Vpisnina za Tovariški abonma 2022/2023 je 20,00 €. Pedagoški_e delavci_ke bodo ob zaključku prejeli tudi potrdilo o strokovnem izobraževanju. Za izdajo potrdila je potrebna udeležba na vsaj 8 predstavah/dogodkih, vključno s spremljevalnim programom.Več informacij: info@transferzala.si.

Nadaljuj z branjemTovariški abonma

Abonma TRANSFERZALA

O ABONMAJUPot po Transferzali v sezoni 2022/2023 se nadaljuje ...V novo sezono vstopamo s še bolj fleksibilnim abonmajem, saj vam bomo vsak mesec sproti ponujali program vseh petih partnerjev. Zaradi nepredvidljivih okoliščin predstave v okviru abonmaja tako niso določene vnaprej za celo leto, ampak vas bo mesečno čakal svež in drznolik nabor petih neodvisnih odrov.Več gledališča, več plesa, več performansa: za isto ceno!Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni-performerski abonma, ki v sebi združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov: Centra kulture Španski borci, Gledališča Glej, Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, Plesnega Teatra Ljubljana in Nove pošte (Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska).Združevanje slednjih, ki s svojo drzno in prepoznavno gledališko ter plesno produkcijo bogatijo kulturno dogajanje prestolnice, izvira iz preproste želje vseh sodelujočih po abonmaju: obiskovalkam in obiskovalcem kulturnih dogodkov predstaviti najboljše, kar ponujajo sodelujoči neodvisni odri ter pritegniti vse tiste, ki bi te predstave še želeli videti.V sezoni 2022/2023 ponujamo plejado različnih predstav, ki so nastale na naših odrih, izmed katerih si bo abonent izbral po eno z vsakega odra. Prav tako bomo abonentom ponudili tudi poseben 50 % popust za ogled ostalih predstav, ki jih naši odri ponujajo znotraj abonmaja.Vaša pot po Transferzali se lahko prične kadarkoli v času…

Nadaljuj z branjemAbonma TRANSFERZALA

10#: 22nd August, Tivoli, Mara Ingea

Words are still. Once written down on a page, they do not change, they stay the same for those who read them now and others that read them later. Reading a page can be done anywhere at any time, given that we are in possession of this page. Reading a page can be postponed and continued another time without any disturbance of the content to read. Reading a landscape is a different matter. A landscape is dynamic, in constant transformation. It is read in different ways depending on the time of the day, month and year, and depending on all the factors that are brought together in that specific moment in that specific space. So, it’s 16:02 and I’m sitting in Tivoli for the third time this week. The place where I am sitting is the same as the one I was sitting at this morning and earlier this week. But right now, I perceive it differently than I did then. The foreground of my landscape it is quieter than this morning, but its background is busier, with tiny people moving in the sun. A truck passes in front of me. A truck in the park? This corner over there…

Nadaljuj z branjem10#: 22nd August, Tivoli, Mara Ingea

9#: 3. avgust, Tivoli, Pia Brezavšček

Sredi poletja je že, sredi tedna smo in sredi dneva je. Končno se mi je uspelo prebiti do delčka pokrajine. Po dopoldnevu srečanj in poslavljanj me pričaka tolažilni objem sence debelega drevesa, ki je najbrž starejše od mene. Nisem prepričana, za katero vrsto gre, lahko bi uporabila google lens, a naj ostanem nevedna, s poimenovanjem bi si drevo že nekako prilaščala. Naj ostane večje od mene. Vznožje debla prerašča mah, segajoč tudi na izpostavljene korenine, ki kot prsti grebejo po zemlji. Takoj se spomnim na pravkar prebrani roman korejske avtorice, ki govori o gospodinji, ki se sprva odloči prenehati jesti meso, nato pa še vse ostalo. Želi se postaviti na glavo, zariti prste v prst in postati drevo. Drevesa so osvobojena, potrebujejo samo vodo in sonce. Na Krasu so ravno dobro ukrotili požare. Nešteti izsušeni delčki drugih pokrajin zaradi posledic človekove požrešnosti niso imeli dovolj vode. Svoboda je relativna. Zavem se, da sem se popolnoma oddaljila od naloge, opisovanja delčka pokrajine in o njem nisem veliko povedala, zapadla sem v svoj miselni tok. Morda človek naravo in vsakega drugega že vsaj od romantike dalje uporablja predvsem, da govori o sebi. Kako se znebiti tega bremena človeškosti? Sedim na prstenih tleh,…

Nadaljuj z branjem9#: 3. avgust, Tivoli, Pia Brezavšček

#8: 8. junij, Tivoli, Jadranka Grmek

Sem na navadni gozdni zemlji, pomešani s kamenjem, skalami, podrastjo in visokimi drevesi pozno pomladi, popoldan, nad mano se za krošnjami prerivajo oblaki in sončni žarki. Na eno stran se skozi tanke vejice samoniklih sadik dreves razliva bogata zelena barva sočne trave ob parkovni poti. Tam je nekaj ljudi. Na vse duge strani pa je to, čemur pravimo gozd.Poskusim se potopit v občutke.Malo mi je vroče, tu spodaj, na dnu zelenega prostora ni niti sapice. Visoko zgoraj pa drevje šumi svojo glasbo, ki se meša z zvoki mesta, pritajenim, konstantnim hrumenjem z ozadja. Tu pa tam zaznam krik vrane ali močnejši ropot motorja. To abstraktno simfonijo polni solo drobne ptice, oziroma bolje, mnogo njih.Vlažen zrak z vonjem in barvami mladega, svežega listja na grmovju in drevesih je pomešan s težkim starim zadahom lanske trohnobe, lesa, štorov, vse v globokih rjavo sivih, nevtralnih tonih. Vmes so mali otoki mehkih blazin maha z drobcenimi zelenimi črticami. Nekaj je zvončnic, nežnih vijoličnih socvetij na elegantnih, dolgih pecljih.Če priprem oči, se z zavestjo razbrane pravilne oblike vejic in najrazličnejših listkov spremenijo v svod pointilistične palete vseh mogočih odtenkov zelene, rumene, bež, rjave. Tu pa tam mi oči prebode sončni žarek, tam zažarijo tudi barve.…

Nadaljuj z branjem#8: 8. junij, Tivoli, Jadranka Grmek