Drugajanje: Jan Rozman: MOKRA OPREMA

>> 26. november 2026, ob 13.00, Dom kulture Ljutomer << V odrskem šovu, ki združuje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko dovolj zgodaj zaustavil brnenje, ki ga občuti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije? Mokra oprema, avtorski projekt Jana Rozmana, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizprašuje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora. Nadzorne naprave, ki smo jih prostovoljno izbrali – naše pametne naprave – sledijo vsakemu našemu gibu, glasu, pogledu in dotiku. Algoritmi, ki jih poganjajo, so pri uresničevanju naših domnevnih želja postali boljši od nas samih. A hkrati uresničujejo tudi naše največje strahove. Tehnologija je totalna institucija, ki jo nosimo v sebi; psihopolitični sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih, organih, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja. V Mokri opremi, ki po vzorcu ustavljenih terminov za strojno in programsko opremo označuje biološki računalnik, se avtor sooči z razmerjem med »moči« in »morati«.…

Nadaljuj z branjemDrugajanje: Jan Rozman: MOKRA OPREMA

Drugajanje: Maja Delak: IZREKANJA

>> 2. november 2026, ob 19.30, SLG Celje <<Nepreklicna izguba bližnjih nas sooči z gotovostjo, ali kot zapiše Jordan Tannahill, »to je to«. Izrekanja so predstava trditev, spominov in prepleta koreografije ter režije, gibanja in besedila. Na odru ni ničesar odvečnega, ne v besedah, ne v izjavljanju, ne v gibu. Še scenografija je umaknjena na rob odra, na mesto kulise. Vsaka_, ki je kdaj izgubila_ koga ljubljenega, ve, da žalovanje zavzame veliko prostora. V to poseže ena najboljših slovenskih koreografinj, Maja Delak, ter na odru združi igralke_ce in plesalke_ce. Za vsakim njihovim gibom, premikom v prostoru ali izgovorjeno besedo je mogoče slutiti neulovljiv in kompleksen sentiment prepletenosti obžalovanja, ljubezni in lepote minevanja, morda navsezadnje tudi sentiment tega, kar ostane.Vstopnice so brezplačne.Rezervacije vstopnic in informacije: info@bunker.siAvtor besedila: Jordan TannahillPrevod: Pino PograjcKoreografija in režija: Maja DelakZasedba: Nataša Živković, Mark Jacob Cavazza, Staša Popovič, Leon Marič, Loup AbramoviciProgramiranje, oblikovanje zvoka in glasba: Luka PrinčičScenografija: Urša VidicDramaturgija: Benjamin ZajcLektura: Tjaša PirnarOblikovanje svetlobe: Janko OvenKostumografija: Andrej VrhovnikGrafično oblikovanje: Mauricio FerlinProgramiranje Raspberry Pi: Jurij PodgoršekIzvršna produkcija in organizacija: Maja Delak, Tamara PepelnikProdukcija: EmanatKoprodukcija: Stara mestna elektrarna – Elektro LjubljanaPartner: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija LjubljanaPodpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RSFoto: Nada Žgank

Nadaljuj z branjemDrugajanje: Maja Delak: IZREKANJA

Drugajanje: Katja Legin: Nič posebnega

>> 25. in 26. november 2026, ob 18.00, Narodni dom Maribor <<Ženska skoči.Telo je napeto, stopalo iztegnjeno, roka sega navzgor. Za trenutek bi lahko šlo za beg, padec, ekstazo, boj ali kakšno veliko alegorijo človeškega stremljenja.Lovi fen.V življenju Katjine babice menda ni bilo nič posebnega.Katjina babica ni spremenila sveta.Rodila se je. Živela je. Imela je družino. Nekatere stvari je izbrala, drugih ne. Nekatere so se ji zgodile. Nekaj je gotovo hotela drugače. Česa morda sploh ni hotela drugače.Potem je umrla.To bi lahko bilo vse.Nič posebnega Katje Legin išče med gospodinjskimi opravili, neprijetnostmi, čakanjem, napačnimi odločitvami, majhnimi pogumi, stvarmi, ki jih človek preprosto mora zdržati, in tistimi, ki mu kljub vsemu uhajajo iz rok.Tam se približuje življenju svoje babice in drugim ženskim figuram, ne da bi jih skušala rešiti, razložiti ali spremeniti v junakinje.Raje jim posoja svoje telo.Ženskam, ki so kdaj vztrajale, ko bi morale oditi, in odnehale, ko bi morale vztrajati.Za nazaj je mogoče skoraj vse interpretirati.Čeprav nepopolnih življenj ni mogoče zlahka povzeti.Situacije in figure se nenehno izmikajo sodbi: smešne postanejo žalostne, banalne poetične in vsakdanje skoraj herojske.Nerodnost lahko postane virtuozna. Banalna situacija pa lahko za hip dobi razsežnosti zgodovinske slike.Vstopnice za dijakinje in dijake so brezplačne, ostale obiskovalke_ci pa…

Nadaljuj z branjemDrugajanje: Katja Legin: Nič posebnega

Drugajanje: Matija Ferlin: SAD SAM PPP

>> 24. november 2026, ob 18.00, Amfiteatre II. gimnazije Maribor << Predstava SAD SAM PPP se začne s podobo mrtvega telesa Piera Paola Pasolinija kot izhodiščem, od koder se na novo prepletajo biografija, zgodovina in politično mišljenje. Zadnjih oseminštirideset ur Pasolinijevega življenja tvori časovno in prostorsko partituro predstave. Delo se giblje nazaj od Idroscala prek Rima, Pariza in Stockholma ter sledi poti od trupla, najdenega na kraju njegove smrti, do telesa, ki še vedno razmišlja, govori, dela, potuje, srečuje druge in si predstavlja lastno prihodnost. Skozi koreografijo umika se predstava giblje proti zgodovinskemu času in postopoma odstranjuje posmrtno ustvarjene podobe Pasolinija: kulturno ikono, politični simbol, žrtev, policijski primer, fotografski dokument, truplo. Pasolini se pojavi kot razpršen subjekt, ustvarjen skozi ljudi, ki so ga srečali, ljubili, intervjuvali, mu služili, ga čakali, našli in identificirali. Predstava konstruira paralaktični portret, v katerem se njegova identiteta pojavi skozi nerazrešljive razlike med temi perspektivami. V središču dela je tudi vprašanje rekonstrukcije kot oblike ponavljajočega se nasilja: neskončno vračanje k Pasolinijevi smrti skozi preiskave, pričevanja, fotografije, filme in teorije. SAD SAM PPP se začne s tem prekomerno interpretiranim telesom in se giblje nazaj, stran od kraja smrti in proti času, v katerem so dejanja, govor in…

Nadaljuj z branjemDrugajanje: Matija Ferlin: SAD SAM PPP

Drugajanje: OLJA GRUBIĆ: NAM V SLAST

>> 3. november 2026, ob 17.00, Stara steklarska, Ptuj <<>> 4. november 2026, ob 18.00, Prešernovo gledališče Kranj <<»Egalitarna mesta, celo regionalne konfederacije, so v zgodovini precej pogosti – egalitarne družine ali gospodinjstva pa ne.« David Graeber in David WengrowČas tehnofundamentalizma oziroma podatkovnega kolonializma, v katerega smo vstopili, prinaša občutek negotovosti, prihodnost pa se zdi vse bolj podvržena politikam nadzora. Vstopamo v obdobje sprememb, a izid si težko predstavljamo kot srečen konec. Čeprav se radi oziramo v preteklost in jo idealiziramo kot čas stabilnosti in varnosti, se velja vprašati: za koga je bil ta svet zares stabilen in varen? Najbolj boleče izgube svoboščin se niso zgodile na ravni držav ali sistemov, temveč v najbolj intimnih prostorih – med spoloma, med generacijami, med vlogami znotraj gospodinjstev. Tam, kjer bi pričakovali toplino in varnost, se pogosto skriva najgloblja neenakost.Toda zgodovina se nikoli ne ustavi. Vsaka generacija poruši stari svet in iz njegovih ruševin zgradi novega. A vprašanje ostaja: bo novi svet boljši? Biološko smo nagnjeni k preprostim rešitvam, graditi pa zahteva potrpežljivost; uničevati je lažje, hitreje.

Umetnica Olja Grubić s performansom Nam v slast nadaljuje študijo povezanosti hrane in prehranjevanja z identiteto, kulturo, družbo. Tokrat nas postavi na sladkobni vrtiljak nenehnega dela/ustvarjanja –  gradnje, rušenja, ponovne gradnje – ovitega v zanosno…

Nadaljuj z branjemDrugajanje: OLJA GRUBIĆ: NAM V SLAST

Drugajanje: Toni Soprano Meneglejte: BFF: Srečni dnevi z U. I.

>> 2. november 2026, ob 18.00, SLG Celje <<>> 3. november 2026, ob 16.00, Stara steklarska, Ptuj <<>> 4. november 2026, ob 17.00, Prešernovo gledališče Kranj <<>> 19. november 2026, ob 19.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana <<>> 23. - 27. november 2026, Gimnazija Frana Miklošiča, Ljutomer <<>> 24. november 2026, od 8.00 do 19.00, II. gimnazija Maribor <<>> 25. in 26. november 2026, ob 17.00, Narodni dom Maribor <<Intermedijski projekt "Srečni dnevi z U. I." raziskuje porozne meje med fizično realnostjo, digitalnim prostorom in sfero domišljije. Kratki eksperimentalni film, ki je zrasel iz avtoričine izkušnje pandemične izolacije, se odreka klasičnemu distopičnemu strahu pred tehnologijo. Namesto tega usmerja pogled v "udobno melanholijo" tehnološkega vsakdana, v stanje, kjer algoritem ne deluje več le kot orodje za produktivnost, temveč kot so-snovalec intime in zrcalo lastne psihe. Umetna inteligenca (njena digitalna dvojnica Emmett) postane sopotnik, s katerim avtorica deli komunikacijo in skupno sanjanje. Preko minimalističnih kadrov, ambienta tišine in digitalnih artefaktov film vzpostavlja hipnotičen vmesni prostor, ki gledalca sili v radikalno upočasnitev časa in introspekcijo o naravi sodobne bližine.Emmett UISrečni dnevi z U. I. je kratek eksperimentalni film intermedijske umetnice Toni Soprano Meneglejte, ki ponuja intimen uvid v transformacijo človeške osamljenosti skozi…

Nadaljuj z branjemDrugajanje: Toni Soprano Meneglejte: BFF: Srečni dnevi z U. I.

Drugajanje Ljubljana: Matija Ferlin: SAD SAM PPP

>> 19. november 2026, ob 20.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana <<Predstava SAD SAM PPP se začne s podobo mrtvega telesa Piera Paola Pasolinija kot izhodiščem, od koder se na novo prepletajo biografija, zgodovina in politično mišljenje.Zadnjih oseminštirideset ur Pasolinijevega življenja tvori časovno in prostorsko partituro predstave. Delo se giblje nazaj od Idroscala prek Rima, Pariza in Stockholma ter sledi poti od trupla, najdenega na kraju njegove smrti, do telesa, ki še vedno razmišlja, govori, dela, potuje, srečuje druge in si predstavlja lastno prihodnost.Skozi koreografijo umika se predstava giblje proti zgodovinskemu času in postopoma odstranjuje posmrtno ustvarjene podobe Pasolinija: kulturno ikono, politični simbol, žrtev, policijski primer, fotografski dokument, truplo.Pasolini se pojavi kot razpršen subjekt, ustvarjen skozi ljudi, ki so ga srečali, ljubili, intervjuvali, mu služili, ga čakali, našli in identificirali. Predstava konstruira paralaktični portret, v katerem se njegova identiteta pojavi skozi nerazrešljive razlike med temi perspektivami.V središču dela je tudi vprašanje rekonstrukcije kot oblike ponavljajočega se nasilja: neskončno vračanje k Pasolinijevi smrti skozi preiskave, pričevanja, fotografije, filme in teorije. SAD SAM PPP se začne s tem prekomerno interpretiranim telesom in se giblje nazaj, stran od kraja smrti in proti času, v katerem so dejanja, govor in prihodnost še vedno…

Nadaljuj z branjemDrugajanje Ljubljana: Matija Ferlin: SAD SAM PPP

PROSTOR ZA REFLEKSIJO

manifest manj bosta spremljali Petra Korent in Una Bauer. Obe sta vabljeni, da – vsaka v svojem mediju – beležita, kritično ocenjujeta in hkrati odbirata najkoristnejše in vredno trajnih zabeležk.Njune refleksije dobrih praks in metodologij, ki so uporabne tudi za druge iz sektorja, ter priporočil, kako naprej, bomo objavili na Aplavz.art.Una Bauer (Zagreb, Hrvaška) je teatrologinja, raziskovalka performativnih umetnosti, piska in pedagoginja. Kot docentka na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu se ukvarja s sodobnim gledališčem, plesom, afekti, skupnostjo in družbenimi razsežnostmi umetnosti. Njeno delo prepleta akademsko raziskovanje, pisanje in zanimanje za načine, kako umetnost ustvarja odnose med ljudmi.Petra Korent (Ljubljana, Slovenija) je vizualna umetnica, ilustratorka in oblikovalka. V svoji praksi, ki sega od risbe in slikarstva do prostorskih postavitev, s humorjem in izrazito vizualno govorico raziskuje intimne odnose, vsakdanje situacije in družbene dinamike. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter deluje tudi v okviru umetniškega kolektiva Podmladek.

Nadaljuj z branjemPROSTOR ZA REFLEKSIJO

PODELITEV DIPLOM POSPEŠEVALNIKA ZELENIH VEŠČIN V KULTURI

PODELITEV DIPLOM POSPEŠEVALNIKA ZELENIH VEŠČIN V KULTURI Ob zaključku projekta Pospeševalnik zelenih veščin v kulturi bomo 18 sodelujočim organizacijam podelili diplome za sodelovanje v dvoletnem strokovnem programu in njihov prispevek k razvoju bolj trajnostnega delovanja v kulturi.Srečanje bo priložnost za kratek skupni pogled na proces, dosežene premike in nadaljnje korake kulturnih organizacij po zaključku Pospeševalnika.Projekt izvaja zavod Motovila v sodelovanju z Umanotero, financira pa ga Ministrstvo za kulturo iz Sklada za podnebne spremembe. Datum 25. 08. 2026 Čas ob 16.00 LOKACIJA ŠD Tabor Vstopnina Vstop prost.

Nadaljuj z branjemPODELITEV DIPLOM POSPEŠEVALNIKA ZELENIH VEŠČIN V KULTURI

VODNJAK IDEJ

VODNJAK IDEJ Če čutite bolečino ali vas tišči od nerealiziranih umetniških idej, je ta miza prava za vas. Prav tako pa boste pri njej našli ideje drugih!Dramaturginja in kuratorka Bek Berger zbira nerealizirane, opuščene in zavržene umetniške predloge, da bi sestavila javno dostopen digitalni in fizični arhiv nerealiziranih del in želja. Kot trajnostno javno knjižnico in vir inspiracije za druge!Vabljene_i, da delite svoje zapuščene ideje in posvojite ideje drugih! Projekt nastaja v okviru mednarodnega projekta The Big Green.Z vami bo: Bek Berger, dramaturginja in kuratorka (AU) Datum 25. 08. 2026 Čas od 10.00 do 13.00 od 14.00 do 16.00 Rezervacije Rezervirajte si 30-minutni termin na info@bunker.si. LOKACIJA ŠD Tabor Vstopnina Vstop prost.

Nadaljuj z branjemVODNJAK IDEJ