Projekt Origami se ukvarja s sogibanjem in soočenjem gibalnih teles, materiala in prostora. Razvija ideje dinamike in oblike, ki se zgodijo ob relaciji materialov – snovnih, gibalnih in zvočnih. Origami stremi k uprizoritvi, v kateri pet performerk/jev s svojim gibanjem in koordinacijo svojih poti gradi in modulira izbrano materijo; jo razgrne, prepogiba, preobrača, zlaga in razpira. Trajanje in procesualnost posamezne faze spreminjajoče se skulpture ponuja preprosto, a izmuzljivo metaforo - vse se spreminja in modulira, nič ni stalno, pa vendar ima v svojem fluxu tudi majhne mikro obstanke, ki ponudijo izhodišče za naslednjo modulacijo. Trajanje je neposredno povezano z gibanjem snovi; trajanje vzpostavljanja površine, prepogibanja, lepljenja, oblikovanja. Skozi lastno strukturo kompozicij, tako uprizoritveno delo misli lasten proces minevanja, nastanjanja in izginjanja ter ponovnega vračanja.Že v sam medij živega dogodka oziroma v njegovo onotolgijo je vtkano “minevanje”, in se nam v osnovi kaže kot efemerna, neulovljiva forma.A prav skozi minljive odnosnosti, ki jih izvajalci tvorijo ob skupnih akcijah na odru, ki koreografijo preobražajo v teren za pogajanje med izvajalkami in izvajalci, saj je gibanje teles, v tej študiji, v prvi vrsti v funkcionalni vlogi pregibanja (bele) površine, s tem ohranjajo določeno ranljivost, živost in odprtost odrske situacije. S tem se tvorijo…