Poslednje objokovanje raziskuje tradicionalne sredozemske prakse žalovanja, ki so močno prepletene s petjem. Izhodišče so bile sardinske pesmi in obredi žalovanja za umrlimi, vendar projekt obravnava širši prostor Sredozemlja, ki je prepleten s suspenzom, čakanjem in minevanjem, kakršno zarisujejo mnoge migracije in diaspore. Ustvarjanje je bilo prepleteno s prisotnostjo morja kot prostorom recepcije in odlaganja teles, a tudi kot samostojne entitete, vpete v mnoga življenja in njihovo minevanje. V Ljubljani bo vlogo vodne entitete, ki glasovom žalostink ponuja ozadje, prevzela reka. Začutili bomo temno prisotnost žensk, ki prebadajo obzorje, zvočno krajino bo tkalo abstraktno žalovanje, prepleteno z zvoki okolja.

Sodelovanje z lokalnim okoljem, ki ga tvorijo bodisi žive akterke bodisi anorganska narava ali predmeti, je ena od značilnosti ustvarjalne prakse Valentine Medda, ki izhaja iz vizualne umetnosti. Njena poetika je zaznamovana z raziskovanjem ženskih izkušenj, njihovega znanja in praks skrbi.
Poslednje objokovanje je nastalo v koprodukciji med Sardegna Teatro, rezidenčnim centrom L’Arboreto – Teatro Dimora ter Bunkerjem, pod okriljem mreže Stronger Peripheries: A Southern Coalition.