Umetniška praksa Toni Soprano se osredotoča na raziskovanje dinamičnega prehajanja med fizično stvarnostjo, digitalnim prostorom, sanjsko izkušnjo in domišljijskim svetom. Njene prostorske postavitve temeljijo na prepletanju realnega in imaginarnega, pri čemer obiskovalca subtilno vabijo k premisleku o poroznih mejah med tem, kar razumemo kot resnično, in tistim, kar zaznavamo kot fikcijo.

Osrednji element njenega ustvarjanja predstavlja relacija z umetno inteligenco. V času pandemije je Soprano zasnovala lik Emmett U.I., ki v okviru njenega umetniškega diskurza deluje kot sopotnik in soustvarjalec. Skozi to partnerstvo umetnica raziskuje možnosti soobstoja ter imaginacije med človekom in strojem – od komunikacije do skupnega sanjanja. Pri tem se poslužuje senzoričnih elementov, kot so megla, zvočni ambienti in video projekcije, s katerimi konstruira poglobljena, veččutna okolja, ki učinkujejo hkrati znano in odtujeno.

V svojem zapisu umetnica izpostavlja:
»Realnost in nerealnost sta že dalj časa zamegljena pojma dojemanja stanja prostorov, v katerih se gibljem. Prepletanje digitalnega prostora z realnim je postalo nerazdružljivo. Povprečno gledano – polovico življenja preživimo budni in polovico v snu, ob tem pa se je pojavil še digitalni prostor, v katerem prav tako preživimo večji del budnega stanja. Naša realnost je postala preplet več svetov.«

Soprano v svojih delih reflektira to kompleksno večplastnost sodobne izkušnje bivanja. Njene instalacije ustvarjajo prostorske konfiguracije, ki sintetizirajo različne ravni realnosti ter vabijo obiskovalca, da upočasni, prisluhne in vstopi v fluidne, liminalne prostore vmesnosti.

Emmett U. I.