Okrogla miza: Umetnost nepokorščine
SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! V SKLADU S POGOJI ZA OBISK KULTURNIH PRIREDITEV JE ZA OBISK DOGODKA V VELJAVI POGOJ PCT
Povezava na ŽIVI PRENOS okrogle mize
Po najbolj razširjeni opredelitvi je državljanska nepokorščina javna, nenasilna in zavestna kršitev zakonov, katere namen je sprememba zakonov ali vladnih politik (Rawls 1999, 320). Velja tudi za dejanje komunikacije, za simbolni govor, katerega cilj je posredovati sporočilo določenim ciljnim skupinam – vladi in javnosti. Nepokorščina je lahko tudi sama po sebi oblika demokratičnega opolnomočenja in predstavlja izražanje politične avtonomije, ki je zlasti pomembna za marginalizirane skupine – s sodelovanjem in solidarnostnim povezovanjem se ljudje vključujejo v demokratične politike. Če je kultura skupek nevidnih običajev, pravil in predpisov v naši družbi, ali lahko umetnost razumemo kot način za njihovo prevpraševanje, kršenje in vzpostavljanje na novo? Bi morali biti umetniki akterji nepokorščine, ki pošiljajo sporočila o spremembah obstoječega stanja? Ali lahko umetniška dela združijo javnost v skupnih vprašanjih in delujejo kot dejanje nepokorščine?
Valeria Graziano je teoretičarka in aktivistka. Pri svojem delu se osredotoča na kulturne in tehnične prakse, ki spodbujajo zavračanje dela v njegovih medsebojno povezanih dimenzijah prerazporeditve družbene reprodukcije in politizacije užitka. V zadnjih letih sodeluje pri številnih akcijskih raziskovalnih pobudah v celotnem kulturnem sektorju in družbenih gibanjih. Je ena od treh ustanovnih članov gibanja Pirate Care.
Amanda Piña je čilsko-mehiška umetnica, ki živi na Dunaju in v Ciudadu de Mexico. Pri svojem delu se ukvarja z dekolonizacijo umetnosti, pri čemer se osredotoča na politično in družbeno moč gibanja ter tako začasno odpravlja ideološke ločnice med sodobnim in tradicionalnim, človeškim in živalskim, naravo in kulturo. Svoje delo predstavlja po vsem svetu, je tudi raziskovalka na Amsterdamski univerzi za umetnost.
Tjaša Pureber je politologinja. Delala je kot novinarka in vodja zagovorništva na Asociaciji, mreži samostojnih umetnikov in nevladnih organizacij. Zaposlena je kot vodja komunikacije v Gledališču Glej. Je samostojna raziskovalka, specializirana za kulturne politike in družbena gibanja, ter publicistka in dolgoletna aktivistka za socialno pravičnost.
Svetlana Slapšak je študirala klasične študije in jezikoslovje. Je profesorica antropologije antičnih svetov in antropologije spolov na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila v obdobju 2004–2014 tudi dekanka. Je aktivistka proti smrtni kazni, za svobodo izražanja in človekove pravice, pacifistka in feministka. Je avtorica številnih akademskih in literarnih del in je objavila več kot 100 knjig.
Moderatorka Teja Reba je kulturna delavka, feministka, aktivistka in umetnica. V zadnjih letih je vodila nevladno organizacijo Mesto žensk, delala kot umetniška vodja pri pripravi kandidature Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025 in bila predsednica Društva za sodobni ples Slovenije. Bila je članica upravnega odbora Prešernovega sklada in skupine za dialog z nevladnimi organizacijami na Ministrstvu za kulturo.
