Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli – razprodano

SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! V SKLADU S POGOJI ZA OBISK KULTURNIH PRIREDITEV JE ZA OBISK DOGODKA V VELJAVI POGOJ PCT

Beton Ltd., drzen glamur in vrhunski šov; veličastne stavbe in čas, ko je vse mogoče; so to le sanje, ki pripadajo preteklosti? V kaj smo se rodili in med čem odrasli? Kaj bi morali narediti, pa nis[m]o? O čem bi morali premišljevati, pa nis[m]o? Nis[m]o bili ne racionalni, ne odgovorni. Vse, kar smo izgubili. Zato, ker nismo premišljevali o rezultatih, ampak ustvarjali predstave. Kot da je celotno življenje, medtem ko smo živeli, nadomestila lažna svoboda, v kateri drugi odločajo o tem, ali bomo nekje v bližnji prihodnosti pomirjeni državljani, obupani posamezniki in/ali emigranti nekje daleč stran.

Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga [fr. Tuer sans gages] razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco.Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila.

Iz kritik:
»Vizualni koktajl, nasičen s takratnimi glasbenimi šlagerji in vabljivimi ritmi (glasba Janez Weiss in Jure Vlahovič), disko kroglami, neonskim sijajem, šampanjcem v izobilju in dogajalnim razvratom ter razvedrilno histerijo, je zasnovan kot nekakšen gala večer (prostor oblikovala son:DA, kostume Mateja Benedetti). Je interaktiven, poln nostalgičnega zanosa, vsi trije izvajalci krmarijo med več identitetami in naglo spreminjajo lokacijske točke znotraj tega danes izmišljenega, nekoč realnega ‘raja na Zemlji’. Rekonstrukcija plastičnega uživaštva in obenem »brezskrbnega« socializma nekatere posrka kot spomin na lastno izkušnjo, drugim pa nakaže (do določene mere dokumentarni) izsek časa, ki ga niso nikoli doživeli.« Zala Dobovšek, Delo

Koncept in režija: Beton Ltd.
Glasba: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)
Scenografija in oblikovanje svetlobe: son:DA
Dramaturgija: Andreja Kopač
Kostumografija: Mateja Benedetti
Lektura: Barbara Rogelj
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje maske: Luka Luka
Oblikovanje tiskanih materialov: Gašper Brezovar