beton ltd: nemški cikel

11. - 15. maj 2022

Nemški cikel so štiri stvaritve kolektiva Beton Ltd., ki jih predstavljamo v petih dneh. V Nemški cikel sodita predstavi Ich kann nicht anders (2016) in Groβe Erwartungen|Velika pričakovanja (2018), koncert oziroma glasbeno performativni dogodek Mahlzeit (2019) ter instalacija oziroma predstavnina Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa (2021).

Tokrat prvič bodo vsi dogodki nemškega cikla predstavljeni skupaj, kot retrospektiva ustvarjanja gledališkega kolektiva Beton Ltd. med letoma 2016 in 2022.

PROGRAM

sreda, 11. maj

20.00 / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd.:
Grosse Erwartungen | Velika pričakovanja

Predstava

četrtek, 12. maj

20.00 / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd.:
Grosse Erwartungen | Velika pričakovanja

Predstava

petek, 13. maj

19.00 / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd.:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Predstavnina: ODPRTJE

19.00 / Stara mestna elektrarna
Andreja Kopač:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

21.00 / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd:
Mahlzeit

Intimni koncert

sobota, 14. maj

24 ur / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd.:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Predstavnina

18.00 / Stara mestna elektrarna
Lea Kukovičič:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

19.00 / Stara mestna elektrarna
kolektiv Počemučka:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

20.00 / ŠD Tabor
Beton Ltd.:
Ich kann nicht anders

Predstava

nedelja, 15. maj

do polnoči / Stara mestna elektrarna
Beton Ltd.:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Predstavnina

11.00 / Stara mestna elektrarna
Petra Varl:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

18.00 / Stara mestna elektrarna
Tjaša Pureber:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

19.00 / Stara mestna elektrarna
Jure Novak:
Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa

Vodstvo po predstavnini

20.00 / ŠD Tabor
Beton Ltd.:
Ich kann nicht anders

Predstava

Vstopnice

Predstave: 10 eur, 7 eur (upokojenci)
Predstavnina in Intimni koncert: prost vstop
Vodeni ogledi po predstavnini: vstop prost, obvezna rezervacija: info@bunker.si

Posebna AKCIJA za študente in dijake (s študentsko ali dijaško izkaznico):
Ena vstopnica za vse dogodke nemškega cikla: 5 eur
(obvezna predhodna rezervacija vseh dogodkov)

Obisk dogodkov je mogoč tudi v okviru abonmaja Transferzala.

Informacije in rezervacije: info@bunker.si
Več informacij o programu: www.bunker.si

O nemškem ciklu

Vsa v ciklu zbrana dela zaznamuje odločitev kolektiva, da bodo vsakokrat znova izhajali le iz sebe, svojih lastnih pozicij, ne pa denimo iz literarnih predlog kot v predstavi Rečem, kar mi rečejo, naj rečem (2012). Želja odvrniti se od literarnih izhodišč je tako vodila v predstave oziroma dela, v katerih člani kolektiva mislijo in premišljujejo sebe ter okoliščine, ki jih obdajajo. Takšno izhajanje iz lastnih intimnih situacij in pozicij, ki pa vseeno prešijejo z občimi oziroma družbenimi nevralgičnimi točkami, je tako v zadnjih letih postalo prepoznavna gesta kolektiva.

Nemški cikel je začel nastajati nezavedno, programsko neplanirano, pod močnim vtisom duha časa, zaznamovanim z negotovostjo in ponavljajočimi se krizami (dolžniška, finančna, politična), kar se, tako ali drugače, zrcali v delu kolektiva, ki vedno znova prevprašuje družbeno, predvsem pa svojo lastno realnost.

Poimenovanje »nemški« se je pojavilo šele z drugo predstavo – predstavo Groβe Erwartungen|Velika pričakovanja, ki je že druga v nizu nosila naslov v nemškem jeziku. S tem so se pojavili tudi neuradni podnaslovi (kot recimo Prva predstava iz nemškega cikla za Ich kann nicht anders), ki so diskurzivno povezovali dogodke v nastajajočo celoto. Poleg nemških naslovov dela zaznamuje tudi žanrska raznovrstnost oziroma postopno odstopanje od gledališke uprizoritvene forme, kar je najbolj vidno v zadnjih dveh delih – koncertu in instalaciji – ki ju spremlja spreminjanje dinamike kolektiva, raziskovanje kolektivnosti in končna gesta odstopa. Z besedami kolektiva, gre za odstop od svojih performerskih pozicij, lastnega kolektiva in lastnih mehanizmov kolektivnega delovanja. Pod svoje zadnje delo – Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa – so se tako podpisali kot Beton Ltd. v odstopu.

Ich kann nicht anders, neslutena začetnica novega ustvarjalnega cikla kolektiva je nastajala v obdobju, ko je bila v ospredju evropske politike Nemčija. Njena ekonomska in zunanja politika, njen finančni minister Wolfgang Schäuble in kanclerka Angela Merkel. Zeitgeist, v katerem je nastajala predstava, je bila (tudi) dolžniška kriza, vojna v Siriji, begunski val, finančna in politična kriza ter množično izseljevanje mladih v tujino. Logično je, da je nemški politični, gospodarski in navsezadnje tudi kulturni prostor vstopil v polje vaj na družbeno stanje občutljive skupine ustvarjalcev, kjer je bil soočen s citatom Martina Luthra in občutkom lastne pozicije v svetu »Ich kann nicht anders«, ne morem drugače.

Sledila je predstava Groβe Erwartungen|Velika pričakovanja, predstava o svojih lastnih pričakovanjih in pričakovanjih drugih do nas. Eden izmed sprožilcev razmisleka je bila tudi refleksija predstave Ich kann nicht anders Nataše Velikonja. O lastni pripadnosti privilegiranim in nadreprezentiranim skupinam ter posledični vprašljivi legitimnosti izjavljanja o lastnih izkušnjah in občutkih. Hkrati pa tudi predstava o ljubezni do (stare) publike, do tistih s tribune, ki vedno znova s svojo prisotnostjo in aplavzom potrdijo vse izrečene pozicije tistih na odru. O ljubezni, ki iz egocentričnih vzgibov preizpraševanja lastne moči že meji na nasilje.

Tej predstavi sledi umik od performativnih pozicij glavnih članov kolektiva v želji po premoru, pavzi, malici. V ospredje vstopijo glasbeniki in album Mahlzeit, na katerem Maksim Špelko, Marko Brdnik in Janez Weiss pod mešalko Jureta Vlahoviča priredijo starejšo glasbo Beton Ltd., in dodajo povsem nove lastne kompozicije. Ob starejši glasbi novih preoblek so tako zazvenele tudi povsem nove skladbe, ki jih je tokrat izvedel trio, vokalno so jih podprli Beton Ltd. Mahlzeit je ena ura čiste zabave, je počitek, je pavza, je malica, je jedača in pijača in je muzika. Je pa tudi samostojen album, ponujen občinstvu, na katerega ljubezen računa kolektiv, v obliki LP plošče in spletnega albuma, kjer eno od bolj prepoznavnih zvočnih melodij zaznamuje komad Hoppla, wir leben.

Njegov naslov vodi v zadnje dejanje cikla, v izvirniku 29 ur trajajočo instalacijo v Stari mestni elektrarni, kjer se je v skupni akciji »čuvanja« umetnine zbral širši nabor bolj ali manj stalnih sodelavcev in sopotnikov kolektiva Beton Ltd., ki so skupaj zasedli Staro elektrarno, v njej bivali, obedovali in diskutirali. Predstavnina bo tokrat na voljo celo 54 ur, v tem času se bo mogoče udeležiti različnih javnih vodstev, ki jih Beton Ltd. tokrat prepušča širšemu krogu sodelavcev/sopotnikov, idejnim naslednikom, kolegom. Dramaturginji Andreji Kopač, ki je s kolektivom sodelovala v obdobju »francoskega cikla«, dramaturginji in režiserki Lei Kukovičič, ki je z umetniškim projektom dražbene hiše uprizoritvene umetnosti Forsale tudi prodala njihovo predstavo Ich kann nicht anders, mlademu kolektivu Počemučka, vizualni umetnici Petri Varl, politologinji in sociologinji kulture Tjaši Pureber ter režiserju Juretu Novaku.

Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa tako zaključuje nemški cikel in ponuja odstop kolektiva, ki je pomembno zaznamoval slovensko uprizoritveno krajino zadnjih 12 let. A ne pričakujemo konca skupnega ustvarjanja Primoža, Katarine in Branka. Konci so fantazme, v katere so vpisana velika pričakovanja novega. Tudi mi pričakujemo veliko od tega konca. Kein Ende, ein neues Kollektiv?

Klara Drnovšek Solina

kolofon

  • Koncept: Beton Ltd. v odstopu
  • Nastopajo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan, Miha Horvat/0045, Toni Soprano Meneglejte, Andreja Kopač, Jure Vlahovič, Janez Weiss, Maksim Špelko, Tjaša Pureber, Lea Kukovičič, Počemučka, Petra Varl, Jure Novak
  • Vizualna podoba: Toni Soprano Meneglejte
  • Izvršna produkcija: Maja Vižin
  • Produkcija: Špela Kopitar
  • Odnosi z javnostjo: Tamara Bračič Vidmar
  • Tekst: Klara Drnovšek Solina
  • Tehnična direktorja: Igor Remeta, Andrej Petrovčič
  • Tehnična izvedba: Duško Pušica, Manca Vukelić, Vid Starman
  • Produkcija: Bunker, Ljubljana
    S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Evropska Unija – program Ustvarjalna Evropa, Kultura, Create to Connect -> Create to Impact, Elektro Ljubljana, ŠD Tabor