You are currently viewing #7: 8. junij, Tivoli, Iva Vidmar

#7: 8. junij, Tivoli, Iva Vidmar

Tale označeni delček gozda je bilo kar težko najti. Sem sem prišla z mami in babico. Tukaj vidim rastline, veliko listja, vidim čmrlja na cvetu nekega čisto majhnega drevesa. Vidim razpadlo deblo, zraven katerega je malo drevesce, ki je čisto obsijano s soncem. Vidim mravljišče ob razpadajočem deblu, črnih mravelj pa je bolj malo. Na tleh je suho listje in suhe odmrle veje, nekatere so se zlomile, ko sem jih pohodila. Na enem listu vidim klopa in pajka. Naokrog vidim mah na drevesih in na skalah pod malimi drevesci. Na drevesu, ki je veliko kot blok, vidim srček, v katerem piše U + L. Če grem čisto do drevesa, na njem vidim še en srček, v katerem piše mama ali nekaj podobnega. Pod velikim drevesom so majhna drevesca, mislim, da so javor, lipa, mogoče pa tudi maline in robide.
Ni klopce, sedim na razpadlem drevesnem deblu. Na eno od dveh majhnih dreves nasproti prileti majhna taščica. Skozi liste sijejo sončni žarki.
Vidim praprot in majhno jelko in tudi eno čudno ptico na tleh, pa ne vem, katera je. Čisti si perje. Na drevesu pa vidim gnezdo.
Na koncu nekaj zapojem in ugotovim, da v gozdu odmeva. Če ne pojem, je tukaj gozd umirjen, slišim ptičke, veter, ki šumi v listih in čisto potiho hrup avtomobilov s ceste. Mimo pride starejši gospod, ki mu je pobegnil kuža Belti, nanj jezno zakriči.