Projekt raziskuje prehajanje skozi vmesne prostore gledališča – prostore, ki niso oder, niso dvorana, niso zakulisje, temveč prehodi med njimi. To so prostori gibanja, tranzicije in vmesnosti, kjer občinstvo ni le opazovalec, temveč postane del samega prostorskega ritma.
Z intervencijo materialov, svetlobnih kontrastov in zvočnih plasti projekt preoblikuje gledališke hodnike v labirintno izkušnjo meje, praga in nejasnosti. Hodniki so hkrati prostor dezorientacije in prostor vodenja, saj obiskovalca usmerjajo, a mu obenem spodmikajo gotovost orientacije. Vsak prehod je tako telesni in čutni izziv – dotik mehkih preprog, trenje varovalnih trakov, odsevi razdrobljenih ogledal in prosojnih platen, ki brišejo ločnico med prostorom in iluzijo.
Prestopiti prag ni zgolj fizična akcija, temveč tudi mentalni prehod – vstop v stanje negotovosti, prehajanja in samorefleksije. Kot senzorično gledališče projekt obiskovalca ne vodi le skozi prostor, temveč skozi izkustvo liminalnosti, kjer se telo odziva na dražljaje, svetloba ustvarja nova razmerja, zvok pa prepleta realne in imaginarne prostore. V tem vmesnem trenutku nič ni popolnoma določeno, meje so fluidne, in prav v tem lebdenju med prostori se odvija ključna dramaturgija izkustva.

Avtor: Nikola Drole, Ajda Pirtovšek
instalacija