The Feminalz so s tehnoburlesko Tatovi podob ena redkih (dlje časa trajajočih) scenskih produkcij, ki odnos med odrom in avditorijem razumejo in čutijo kot enoten biotop, kjer prvi ne more brez drugega, drugi vedno osmišlja prvega. Atmosfera vsake ponovitve se, ne glede na nekatere vnaprej poznane točke, zaokroži v odzivu občinstva. Posamične točke so v svojem jedru fiksne, a so zaradi drobnih nians vseskozi komunikativne, aktualne. Gre za paradoks učinkovite reciklaže, kjer znano vsakič znova zavibrira drugače in kjer se lovi in pričakuje (kakovosten) užitek ponavljanja.