KONTEKST 004: SNJEŽANA PREMUŠ
Koreografinja in plesalka Snježana Premuš v slovenskem prostoru aktivno profesionalno deluje že od leta 2001. Njeno ustvarjanje je tesno povezano z diskurzivnimi pristopi in teoretskim pogledom. K reflektiranju svoje prakse kontinuirano vabi piske in pisce, dramaturginje in dramaturge ter druge zunanje opazovalce. Njena natančna in podrobna artikulacija lastnih interesov, motivov in metodologij nas je spodbudila, da smo tokratni Kontekst oblikovali kot dialog med ubesedenimi vzgibi in/ali metodološkimi postopki ter krajšimi izseki iz njenih predstav, s čimer se pred nami razpre njihova povezava.
KOLOFON
Pripravili: Maša Radi Buh, Tery Žeželj
Oblikovanje plakata: Tanja Radež
Producentka: Špela Kopitar
Tehnična podpora: ekipa Stare mestne elektrarne
Foto: Nada Žgank
Premiera: 22. september 2023
Pretekle postavitve:
23. september 2023
Amplified Body je sklop predstav, ki se osredotočajo na telo v povezavi z zvokom, kar se mi je zdelo tudi logično, izhajajoč iz telesne povezave glasbe in plesa ter načina, kako so nas vzgajali. Na plesni akademiji v Londonu, ki je bila zelo modernistično usmerjena, so bile konvencionalne prakse, kako se to uporablja, in v tem sem iskala razgradnjo logičnih povezav in nove povezave.
Za naju (s Tomažem Gromom op.a.) je bilo logično, kako ozvočiti telo, da bo hkrati prisotno tudi v kompoziciji. Jasna je bila izhodiščna točka, to je ozvočenje telesa, ampak kako zvočnost pripeljati ven, da je hkrati lahko material glasbeniku, pa na začetku še nisva vedela.
(Skupnost emancipiranih misli in teles, str. 26)
Telo in telesne podobe zame že dolgo niso zgolj reprezentacije v odrskem smislu. Prisotnost telesnega zato postane odprto polje za prihajanje. Prihajanje kot proces, kjer ni pomembna zgolj postaja (podoba) ampak ravno nasprotno: prihajanje oblikuje našo prisotnost. Seveda se s prisotnostjo ukvarjam kot koreografinja in plesalka, vendar se meje med odrom in življenjem počasi brišejo. Vse bolj razumem breme kulturno discipliniranega telesa.
(Poiesis sebstva)
Ali misel, ki me je navdušila v knjigi Corpus Jeana-Luca Nancyja – dve osebi ne moreta simultano zasedati istega mesta. Ta stavek je postal score – navodilo za zadnji del predstave Poiesis sebstva. Prav to isto navodilo vsakič ponovimo, a vsakič različna konstelacija ljudi v prostoru v tistem trenutku redefinira pomen tega stavka.
Snježana Premuš (Telo kot prostor. Intervju s Snježano Premuš, Pia Brezavšček, Neodvisni)
BMC deluje na principu, da razveže en telesni sistem iz celote, npr. organskega, mišičnega ali kostnega, za tem neposredna izkušnja povzroči drugačen način gibanja, občutenja in zavesti, ki se ponovno vključi v telo kot celota. Telo se zaradi nove informacije v njem popolnoma drugače organizira in odziva.
(Skupnost emancipiranih misli in teles, str. 31)
Somatske tehnike so hkrati neka baza, hkrati pa skozi svoje delo odkrivam, da so lahko tudi produkt, ki hkrati ostaja proces. … V Fizičnih manifestacijah je denimo nastopil tudi igralec Gregor Zorc, ki je v določenih stvareh bolj osvobojen od marsikaterega plesalca. Tudi sicer me zanimajo različna telesa, kaj je v njih tisto, kar ostane specifično, oziroma koliko vzorci, ki te določajo, ostanejo znotraj tebe ali jih uspeš preseči in začneš drugače komunicirati. Posebej pa me zanima, kaj nastane, če skupaj postaviš telesa baletnega plesalca, igralca in plesalke sodobnega plesa. … Kar se mi je v procesu potrdilo je, da ko greš na bazo in osnovne principe, ki jih vsi delimo, se v tem lahko povežemo.
(Skupnost emancipiranih misli in teles, str. 31)
