Klemen Kovačič: AGMISTERIJ

Predstava v trajanju
1. Tvoj boj (ob 16.00)
2. Priprava na sedanjost
3. Tvoje pesmi, čigave sanje (okvirno ob 19.00)
4. Molitev
5. In je takoj večer (okvirno ob 23.15)

AGMISTERIJ je obračun avtorja/performerja s samim seboj, ki se v obliki enkratnega performansa v trajanju odvije na njegovem telesu. V ospredje postavlja vprašanje razmerja med otipljivim, zemeljskim, vsakdanjim ter posvečenim, poetičnim, presežnim. Pri tem se z željo po preseganju lastne individualnosti avtobiografsko ozira v preteklost in spomine razprostre kot poligon za preigravanje univerzalnih spraševanj: samospoznavanje kot iskanje smisla; spomin kot nosilec identitete, njegova varljivost in hkratna usodnost; samota kot osnova vere; in presenetljivost presežnih občutij ob majhnostih bivanja. Očitno smo se zmotili, ko smo si boga predstavljali večjega od nas.

Je čudenje življenju kot veliki skrivnosti na izmikajočih se tleh med detajlom in vesoljem, trenutkom in večnostjo, stopinjo in potovanjem. Je osvobajanje od lastne subjektivnosti in s tem odmik od razumsko vodene pripovedi. Je bližanje asociativnemu, intuitivnemu, sanjskemu in tudi duhovnemu.

Je slovo od časa, ko so »nas ljubili kot otroke, brez razloga, zaradi samega dejstva, da obstajamo.«*


V izraznem smislu poseže po dveh gledaliških sredstvih – performansu v trajanju in butu – in stavi na obema imanentno prvino: absolutno prisotnost. Nemara se ravno in šele s tovrstno umeščenostjo v tukaj in zdaj odpira možnost dimenzije onkraj.

Vstop je mogoč kadar koli tekom predstave.

Dodatne informacije

Premiera: 20. 1. 2024 ob 16. uri, Stara mesta elektrarna Ljubljana
Trajanje: približno 8 ur, brez odmora, a s prostim vstopanjem publike

Prihajajoče predstave:

Pretekle predstave:
6. junij 2025 ob 16.00, SNG Maribor, v okviru Borštnikovega srečanja
7. maj 2025 ob 12.00, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Gibanica
8. april 2025 ob 16.00, Prešernovo gledališče Kranj, v okviru Tedna slovenske drame
2. november 2024, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

kolofon

  • Koncept in izvedba: Klemen Kovačič
  • Koreografija: Klemen Kovačič in Nik Žnidaršič
  • Besedilo: Klemen Kovačič
  • Dramaturgija: Nik Žnidaršič
  • Dramaturška in koreografska sodelavka: Maša Radi Buh
  • Oblikovanje svetlobe: Bor Ravbar
  • Oblikovanje zvoka in izvirna glasba: Gašper Lovrec
  • Mentorica: red. prof. Tanja Zgonc
  • Koprodukcija: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in Bunker, Ljubljana
  • Zahvale: red. prof. mag. Alida Bevk, Slavica Janošević, Mateja Dermelj, Blaž Andrašek


    *Gospodinov, Georgi. Naravni roman. Ljubljana: Študentska založba, 2005.

    Foto: Željko Stevanić IFP/Arhiv CTF UL AGRFT

Nagrade

55. Teden slovenske drame (2025) – Nagrada Tedna slovenske drame za najboljšega igralca – Klemen Kovačič za igro v uprizoritvi Agmisterij (tretjič)

12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica (2025) – Nagrada Gibanica za najboljšo predstavo – Klemen Kovačič za Agmisterij (četrtič)

12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica (2025) – Nagrada občinstva festivala Gibanica – Klemen Kovačič za Agmisterij (Četrtič)

60. Festival Borštnikovo srečanje (2025) – Borštnikova nagrada za igro – Klemen Kovačič – Agmisterij (zadnjič)

60. Festival Borštnikovo srečanje (2025) – Borštnikova nagrada za koreografijo – Klemen Kovačič, Nik Žnidaršič, Maša Radi Buh – Agmisterij (zadnjič)

60. Festival Borštnikovo srečanje (2025) – Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije – Agmisterij

Nagrada ZLATA STRELA za izstopajoč dogodek v sezoni Stare mestne elektrarne – Elektra Ljubljana 2024/2025 – ustvarjalna ekipa predstave Agmisterij

izvlečki kritik:

  • Jaka Bombač, Osem ur transformacije, portal Kritika
    »Performans odlikuje izjemna heterogenost formata: čeprav ga lahko razumemo kot obred, zaznamovan s soteriološkim oziroma odrešenjskim sporočilom, je hkrati tudi plesna uprizoritev dveh kontrastnih gibalnih tehnik (sodobni ples in buto) oziroma zbirka referenc (na filme in literarna dela) in samoreferenc (gibalnih, prostorskih in pripovednih). /…/ Agmisterij je zaokrožen gledališki dogodek, ki vsaj piscu tega prispevka še dolgo ne bo nehal odzvanjati.«

    • Jaka Bombač, Lučke in črni idealizem, portal Aplavz!
    »Drugi del, umiranje, je tako postopkovno kot slogovno gledano polarno nasprotje prvega, oba dela pa spaja in hkrati razločuje vmesni prizor transformacije, v katerem se performer dobri dve uri brije po celem telesu in se maže z belo kredno barvo, pri čemer se neprekinjeno gleda v zrcalo /…/. Zrcalo je obenem njegov pripomoček in uprizoritveni simbol samorefleksije; poraja se vprašanje, kako naj, obremenjeni z nepovratnostjo mladosti, še bolj pa s težo fabulacij in mitologizacij otroškega samoistovetenja, živimo umiranje ali umiramo življenje.«

    »Z občutkom praznine, ki ga zaradi kinestetičnega prevoda, omogočenega z dolgotrajnostjo sobivanja, gledalci domnevno občutimo prav toliko kot plesalec, se ustali in stabilizira zavedanje grotesknosti življenja; predstava obred je somatska dekonstrukcija občutka nemoči ob lastni smrtnosti, ki nas vse prej ali slej začne najedati od znotraj. Somatska dekonstrukcija, ki se čudno podaljša iz dvorane v zunanji svet.«

    • Jaka Smerkolj Simoneti, Za božič bom(o) sam(i), portal Neodvisni
    »Čeprav subtilno, pa Agmisterij oziroma konkretneje njegov uvodni del vendarle družino kritično motri. Četudi ne naslavlja potrebe po njeni dekonstrukciji – kot vrednoto jo postavlja na svojevrsten piedestal –, jo razume kot izrazito široko in ne izključno biološko skrbstveno mrežo in v njej konec koncev zaznava začetek ”tvojega boja”.«

    • Olga Vujović, Može li dugotrajno biti taman?, portal Kritikaz, Hrvaška
    Mada sam sklona minimalističkom principu znanom kao „manje je više“, gledajući Kovačičevu predstavu „Agmisterij“ satkanu s puno energije, samokontrole i strpljenja od plesa, performansa, buthoa i rituala kako bi se ispitale neke dvojbe, nisam je doživjela kao suviše dugu jer me je izvedba držala u iščekivanju neočekivanih, novih i drugačijih vizualnih i slušnih senzacija. Dakako, nisu mi sve reference i aluzije bile jasne, ali nije sve jasno ni u stvarnosti pa kako da bude u umjetnosti?

povezave na kritike: