ŽALNA KNJIGA
Nevenki v slovo
BOOK of CONDOLENCEs
IN MEMORIAM nevenka
Žalostni in zaprepadeni sporočamo, da je nenadno preminula Bunkerjeva ustanoviteljica in dolgoletna direktorica Nevenka Koprivšek. Naša sodelavka in naša prijateljica.
Nevenka je bila nenadomestljiva persona slovenske in mednarodne kulturne krajine in neustavljiva promotorka sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Bila je vizionarka in aktivistka po srcu, z močnim občutkom za solidarnost in posluhom za potrebe mesta, umetnosti, umetnikov.
Bila je umetniška direktorica gledališča Glej, ustanoviteljica zavoda Bunker, iniciatorka raziskave o prostorski problematiki kulture, ki je vodila v vzpostavitev novih umetniških prostorov, med katerimi Stare mestne elektrarne – Elektra Ljubljana.
Bila je soustanoviteljica društva Asociacija in številnih mednarodnih kulturnih mrež in iniciativ. Bila je ustanoviteljica in soselektorica enega pomembnejših festivalov sodobne uprizoritvene umetnosti pri nas – Mladih levov. Delovala je tudi kot certificirana učiteljica metode ozaveščanja giba Feldenkrais.
Bila je iskriva, polna življenja in načrtov za prihodnost. Prihodnost, ki je bila vedno nekako povezana s sodobno umetnostjo.
Nevenka bo za vedno del naših življenj. Kar je ustvarila, bo ostalo za večno del svetovne kulturne krajine in tudi del spominov vsakega od nas.
Neizmerno jo bomo pogrešali.
ekipa Bunkerja
Vabimo vas, da v žalno knjigo zapišete misli Nevenki v slovo.
Nevenka was an irreplaceable persona of the Slovenian and international cultural landscapes and an unstoppable promoter of contemporary performing arts. She was a visionary and activist at heart, with a strong sense of solidarity and an ear for the needs of the city, artists and art.
She was the artistic director of the Glej Theater, the founder of the Bunker Institute, the initiator of research on the spatial issues of culture, which led to the establishment of new artistic spaces, including the Old Power Station – Elektro Ljubljana. She was a co-founder of the Association of independent artists and oganisations and many international cultural networks and initiatives. She was the founder and co-selector of one of the most important festivals of contemporary performing arts in Slovenia – the Mladi Levi Festival. She also worked as a certified teacher of the Feldenkrais movement awareness method.
She was full of life and plans for the future. A future that has always been somehow connected to contemporary art.
Nevenka will be a part of our lives forever. What she created will forever remain part of the world’s cultural landscape and also part of the memories of each of us.
We will miss her immensely.
The Bunker team
You are welcome to share your thoughts about Nevenka in the Book of Condolences.
This Post Has 220 Comments
Comments are closed.
Draga Nevenka,
Osupla sem, in se vedno kar ne morem verjeti, da te prihodnjic v Ljubljani ne bom srecala.
Kadarkoli sem prihajala v Ljubljano iz New Yorka ali sedaj iz Geneve, si bila tista posebna srcna in iskriva dusa, kjer se mi je zdelo, da imava vedno premalo casa. Tvoj kompas me je usmerjal na najbolj kreativne, alternativne in interdisciplinarne prostore kulturnega ustvarjanja. In do srcnih ljudi, ki imajo vrednote na ta pravem mestu.
Spoznali sva se dobri dve desetletji nazaj, ko sem zivela v New Yorku, in ste v La Mami gostovali z Betontancem, The Secret Sunshine Schedule. Hvalezna sem ti, da si odprla moj horizont sodobnega gledalisca, in nasploh vloge umetnosti v druzbi, izven ustaljenih struktur in obstojecih miselnih vzorcev. Risala si nove zemljevide, prestavljala meje, in povezovala. Brez Ega, pogumno, in vedno za skupno dobro. Prav to, kar tako nujno potrebujemo za naso evolucijo in obstoj.
Zadnjic sva bili skupaj na premieri Strnisovih Frogs. Cudovito je bilo srecati tvojo ekipo polno ustvarjalnosti. Slisim vprasanja iz predstave. Si videl duso? Kaj je dusa? Kje je? Tvoja dusa je tukaj, prisotna. Zdi se mi, da nisem edina, ki tako cuti, toliko ljudi si se dotaknila. Predstavljam si svet, kaj bi bilo, ce bi se vsi ti ljubje povezali. In to me navdaja z upanjem. Hvala.
Cuvaj se! In nadaljujeva, za kar se nisva imeli casa!
Nevenka m’a accompagnée durant mes années de formation à la méthode Feldenkrais à Paris City 1 puis à Paris City 3. Elle nous a fait partager ses connaissances en nous donnant des leçons de PCM et des IF qui nous ont enchantés. En étant toujours disponible pour répondre à nos questionnements, elle m’a rassurée, stimulée, aidée à avancer sur mon chemin. Elle était douce, chaleureuse, généreuse, me donnait la sensation d’être comprise et pas jugée. Sa simplicité et sa modestie allaient de pair avec une grande force qu’elle a mise toute sa vie au service de l’épanouissement des autres. Je l’aime et je l’admire. Je ne l’oublierai pas.
Toliko svetlobe si zanetila, da je težko gasiti najsvetlejše kotičke.
Najlepše je bilo, ko smo na sestankih pred Mladimi levi iskali rdečo rit festivala.
Najbolj osvobajajoče je bilo, ko si s potovanja prinesla idejo o nesestavljenem sušiju.
Najbolj vznemirljivo je bilo, ko sem prejela vaš klic greš v Romunijo, kar nas je popeljalo tudi v Armenijo in Gruzijo.
Vedno sem sanjala, da bomo enkrat naredile razstavo oblek, ki smo jih nosile na otvoritvah Mladih levov.
Obveščam, da je zaradi nastale situacije razstava odpovedana.
Ples ni ples, če ne pleše večina. Ne, ples je ples, ko pleše večina. Srečno!
V covid-20 obdobju sem žalovala za Mojco in zate, svetovni popotnici brez letalskih kart in z zaprašenima kovčkoma.
Povabila si nas v kup preživetih oblek, lahko smo iskale in si izbrale karkoli.
Imam srajčko na kateri piše Kenzo. Je to zdaj čustveni materializem?
Tako rada si reševala naše tegobe, me pa smo se vztrajno upirale.
Z oljem iz smilja si zdravila mojo kožo, po kateri je rovaril parazit.
Davno smo bili za prvi maj na Hvaru, tako je bilo slabo vreme, da je skoraj snežilo.
Takrat si pripeljala Olinko. In zdaj se počutimo kot eksponati v muzeju prekinjenih ljubezni.
Mislila sem, da bo svet urejen tako, da boš, stara devetdeset let, s tržnice prinesla neko čisto novo zelenjavo, ribo in vino.
Za potem pa čokoladni mus v lončkih, ki si jih našparala skozi življenje.
Tako rada prihajam na Bunker, v vzdušje vznesenosti, ki ga doživim ob sprejemu v ta popek sodobne performativne umetnosti.
Klepet v plasteh.
V pisarni imaš tapiserijo, na kateri je, med ostalim, tudi obris Jugoslavije, kdo te ne bi imel rad.
Tvoja pisarna je pogosto tudi prespalnica za sodelujoče. Kar neobičajno za te kraje.
Kako zanimivo, tvoje najboljše prijateljice so tudi naše prijateljice, tudi Andrej, Pavle in Roman.
Niti eno kosilo s tabo in vsemi nami ni minilo v vzdušju brez poante.
Kdo si je prvi izmisli te velike sklede solate, Ikea ali ti?
Ne vem kako je mogoče, da v enem samem zavodu dela toliko mojih prijateljic.
Kaj je bilo prej; zavod, prijateljice, kura ali jajce?
Zapletla si nas v svojo razprostrto mrežo pisanih ljudi. Nas povezala skupaj trdno, a vzdrževala mehko.
Je bil Walid Raad res češnja na torti?
Vedno si bila korak naprej. Ko smo mi še praznovali konce Mladih levov, si ti že tekla proti morju.
Zadnje mesto, po katerem smo kolovratile, je bil Istanbul, dobra izbira za poslednji velemestni spomin.
Enkrat si bila huda name, tako dostojanstveno si me okarala, da te bom ubogala tudi poslej.
Upam, da je tam, kjer si, tako kot pravijo, da naj bi bilo.
Da so tam vsi, ki jih več ni … in zdaj, le zate, spet so.
Ko najdeš zapuščeno tovarno, naj bo zate, za vas,
mestni odloki in oblastna policija so zdaj tvoja preteklost … in naša sedanjost.
Živel smilj,
Tanja, oblikovalka in spremljevalka zavoda Bunker
PS: V četrtek, 18. februarja 2021, smo majhen del tebe pustili na pokopališču Stožice.
Ira je isti večer razmišljala, da si morda z Vztrajnostjo pristala na Marsu,
Miriam pa predvideva, da boš tam posadila prvo drevo.
Iskreno sožalje ekipi Bunkerja, Nevenkinim prijateljem in domačim.
I met Nevenka in Paris after a performance in Centquatre that we both enjoyed very much. It was late and we should have hurried to catch the last metro but instead we took it slow and chated through half the night while walking back to our hotels. Such a great story-teller! She will not be forgotten!
Zsuzsi Nagy, programmer, Budapest
Dearest Nevenka,
Looking out over our valley where we live, I see you so very clearly.
The crocuses are coming out.
The snowdrops are already leaning over. I am standing by a very young apple tree. There is the first bud, the tip, emerging. As I see this, feel this growth, you stand beside me. Just behind my right shoulder.
Just, as I read these words written to you, for you, about you, I see you are with each of all these companions, friends, comrades, lovers, beloveds, compadres who you have touched through all the time you have had amongst us, and I know, now, that you are everywhere.
We are so lucky.
Neizmerna žalost in bolečina sta nas obšli ob vesti, da nas je zapustila nekdanja umetniška direktorica Gledališča Glej in vsestranska ustvarjalka Nevenka Koprivšek.
Nevenka je leta 1989 prevzela umetniško vodenje Gledališča Glej kot prva ženska na tem položaju. Takoj naslednje leto ga je prvič internacionalizirala s predstavo You the City. Prav mednarodna usmeritev je v času razpadanja Jugoslavije in vzpona nacionalizma odlikovala delovanje Nevenke Koprivšek. V Gleju je leta 1989 režirala svojo prvo predstavo Železniške informacije, za katero je istega leta dobila Borštnikovo diplomo za posebne dosežke po presoji žirije. Na mesto umetniške vodje Gledališča Glej se je ponovno vrnila v sezoni 1996/1997, nato pa ustanovila Zavod Bunker, v katerem se je posvečala razvoju in internacionalizaciji slovenskega sodobnega gledališča, ustanovila referenčni festival Mladi levi ter odprla nov uprizoritveni prostor – Staro mestno elektrarno.
Nevenka je bila prva slovenska neodvisna producentka. Original, po katerem se še vedno vsi zgledujemo. Cele generacije najuspešnejših slovenskih umetnikov so se kalile v njenem objemu. Generacijam gledalcev je vztrajno in z ljubeznijo prinašala v drobne kristale ujete kose sveta, v katerem je živela. In živela ni v prostoru, nenadna izguba ni samo ali predvsem slovenska – Nevenka je bila državljanka sveta, živela je v času, naenkrat in povsod, spremljala, sooblikovala in zaznamovala je svetovno uprizoritveno sceno. Ko smo v tujini kolegom odgovarjali na “wherareyoufrom” so vedno vsi rekli “Oh, Slovenia, yes, Nevenka”.
S svojim delovanjem je v uprizoritvenih umetnostih pustila neprecenljiv pečat. V svoji dolgi karieri je odpirala vrata številnim mladim, slovensko neodvisno produkcijo postavila na mednarodni zemljevid in gradila možnosti za razvoj nevladnega polja v kulturi. Odkrivala je nove uprizoritvene prostore, se borila za pravice kulturnic in kulturnikov, ustvarjala svojevrstno umetniško poetiko ter nam razpirala nove svetove. Vedno se je postavila za prave stvari in svojo besedo zastavljala za tiste, ki imajo v tej družbi najbolj marginaliziran položaj.
Bila nam je svetovalka, mentorica, prijateljica, sopotnica, navdih. Nevenkin pogum in njena moč sta bila trden temelj tudi za ustvarjalke in delavke v kulturi. Zavedamo se, da stojimo na njenih ramenih.
Brez nje v Gledališču Glej ne bi bili, kjer smo, kdor smo. Za njo bo zevala gromozanska praznina.
Hvala za Glej, hvala za Bunker in hvala za naše in tvoje sodobno gledališče, Nena.
Draga Nena!
Petdeset let mineva od kar sva se prvič srečala in si me ogovorila z že znanim: »Živio, jaz sem Nena…« Petdeset let. Takrat se je to zdelo nepredstavljivo, več kot neskončno. A, ko sva danes gledala nazaj, je minilo neverjetno hitro, malo daljši trenutek in že smo tu. Veliko, veliko prehitro. Toliko je še ne povedanega, ne slišanega, toliko načrtov, idej… Ko sva se nazadnje sprehajala po teh spominih, si omenila, da je bilo sem ter tja res težko a sva zaključila, da v glavnem pa vendarle predvsem lepo. Naj ostane tako.
In še nekaj, kar ti sigurno nismo dovolj krat povedali. Na Neno se vedno lahko zaneseš! Uredila si vse, kar smo te prosili, pa naj bo to organiziranje obletnice valete, odkritje poceni preživetvenih strategij v Parizu ali lajšanje boleč v križu… nate smo se vedno lahko zanesli. Zanesli, da boš vse naredila tako, da bo nam lažje. Zato tudi sedaj računam nate. Verjamem, da boš tako kot vedno, vse pripravila in uredila, da nam ne bo težko, ko se zopet srečamo.
Zato danes samo: »Živio, Nena …«
Ko sem odsla v Pariz pred 16 leti, sva se sele zares zaceli videvati in to skoraj vsakic, ko si prisla za par tednov sem, ponavadi na izpopolnjevanje Feldenkreisove metode in pa seveda oglede predstav in razstav. Najbolj zivo mi ostaja v spominu skupna udelezitev vecera, ki ga je organiziralo slovensko veleposlanistvo, kamor smo sle vse tri skupaj z Brino Svit in pa z mojim mozem in kjer smo nekam tipicno “strlele ven” iz vse mnozice gostov in se temu primerno hahljale. Ko si pripravljala raziskovalni poletni projekt po Barju v okviru Mladih levov, sva se dobili na Spici na soku in srecali mojega oceta, hidromehanika, izumitelja in velikega ljubitelja vode, pa smo sedeli par ur in pogovor nikakor nismo mogli zakljuciti, saj vprasanja niso prenehala vreti iz tebe.
Tvoj vedno vrtajoci in neskoncno radovedni pogled in pa tvoj poseben in prodoren smeh, slikovite primerjave, kadar si nas vodila na vadbi po Feldenkreisovi metodi, tvoja iskrena skrb za vse okoli tebe in pa izjemna in neusahljiva podpora mladim in manj mladim angaziranim generacijam umetnic in umetnikov, vse to bo umanjkalo s tvojim odhodom. In se veliko vec, predvsem tisti obcutek, da smo bili nekaj posebnega zate in za druge, kadar smo bili s teboj. Potuj v miru. Iskreno in globoko sozalje vsej edinstveni ekipi Bunkerja in vsej druzini.
I met Nevenka during a two-step stay in Bunker. What I can highlight the most about her is her smile and hospitality. A great and irreparable lost.
Draga Nevenka,
neskončno te bomo pogrešali! Tvoj entuziazem, zagon, ideje in vztrajnost! Prekmalu si zapustila ta svet. Na zadnje sem te videla na kolesu, pomahali sva si. Tako zdaj tebi maham jaz, v nebo, kjer si in gledaš na nas. Moje iskreno sožalje vsem njenin sodelavcem in bližnjim!
Mojca Planšak
Genialka, ki je videla daleč čez obzorje, ne da bi spregledala, kaj je v bližini. Njena neskončna energija, skrb za obrobno in drugačno, njena srčnost in borbenost bodo večna inspiracija. Za včeraj, za danes, za jutri.
Draga Nevenka, hvala ti, za vse, kar si tako nesebično delila z nami!!
Čeprav nisem kaj veliko mlajši, sem se od tebe naučil marsikaj. Naučil sem se precej diplomacije v kulturni politiki, naučil sem se, da je za velike spremembe potrebnega veliko časa, da niso vsi prijatelji, ki se za to izdajajo, da je bolje počakati, da se sogovornik izpoje preden sikneš, … Vedno se je bil lepo pogovarjati s teboj in se navduševati nad privilegijem, da služimo vsem razsežnostim umetnosti. Pogrešal bom te najine pogovore in pogrešal bom tvoje mobilizacijske telefoniade proti neumnim, zlobnim in sovražnim ljudem in inštitucijam proti katerim smo se tolkli sami in kot cela umetniška scena. Lažje nam je bilo s tvojo pronicljivostjo,. Lažje nam je bilo že, če smo vedeli, da si v mislih z nami. Glej, tvoj mentorski pogled izpod čela še kar ostaja z mano in ni hudič, da ne ostaja tudi z drugimi. Tak občutek imam, sa se boste tam gori z Lidijo in Maksom večkrat spomnili na nas in usekali kako pikro. Ne bi rad bil zraven, ko si boste dajali duška… 🙂 Adio Nena! Pozdravi še una dva, če ju srečaš.
Z Nene sva se spoznali leta 1996 v pisarni Evropskega meseca kulture, kjer sem takrat delala. Občasno je prihajala k nam na kavo, v svojem super cool črnem hlačnem kostimu in s seboj vedno prinesla kakšno neskončno zanimivo zgodbo z mednarodnega gostovanja Betontancev. Meni, bivši Poljanki, ki ji je bil Betontanc prva velika gledališka ljubezen, so bile te zgodbe kot sanje. Poslušala sem jo z odprtimi usti in z željo v mislih – ko bi le jaz lahko enkrat v življenju delala kaj podobnega. Nene je bila že takrat za me nenadkriljiva frajerka.
Po EPKju sva se srečevali na ljubljanskih ulicah in kulturnih dogodkih in vedno znova me je spraševala: „Hej, kaj pa zdaj delaš?“ Razlagala sem ji o malih delovnih podvigih in z zanimanjem je poslušala. Zgodaj poleti leta 1998 sem prišla v Le Petit Cafe na kavo, ko je privihrala mimo v plavi laneni obleki A kroja. Ko me je zagledala, mi je pomahala in zaklicala: „Hej, počakaj mičkeno, se vrnem čez 10 minut..“ Res se je. Prisedla je in me vprašala: „No, kaj pa zdaj delaš?“ Povedala sem ji da trenutno nič in da je mogoče čas da se vrnem na faks in doštudiram. Da bo to verjetno najboljša odločitev. Ona pa je rekla: „No, a veš, pripravljam en mednarodni festival, reče se mu Mladi levi. Avgusta bo. Pisarno imam tamle zgoraj, kjer je tisti balkon. Mogoče bi te zanimalo…“ Naslednji dan sem v tej pisarni spoznala še mlajšo sestro-po-duši Mojco in z njima začela delati v Bunkerju. Imele smo en stacionarni telefon s faksom in en sponzorski računalnik, ob katerem smo na zid nalepile A4 list z napotki „kako poslati e-mail s priponko“…..ter nemerljivo količino energije in strasti.
Tistega zgodnjepoletnega dne leta 1998 v Petitu me je Nene za rokav potegnila v življenje, ki si ga brez nje ne znam predstavljati. Odprla mi je vrata v nešteto svetov. Vrata v svoj barviti osebni svet. Pa tudi v svet potovanj, sodelovanj in mreženj, v svet produkcije, sodobne umetnosti in kulturnega managementa. Dovolila je, da se od nje in z njo učim, pri tem pa me je pri iskanju lastnega poslanstva vedno močno vzpodbujala. Ko sem se odločila, da si želim raziskati še kakšen drug svet, mi je pri tem pomagala in mi krila hrbet čisto vsakič, ko sem dobila, zasluženo ali ne, življenjsko zaušnico. Takrat me je kot mama medvedka vedno zvlekla na varno.
S svojim iskrivim smislom za humor je razbijala moje zadrtosti in se včasih, ko sem še delala v Bunkerju, prav otroško norčevala iz mojega obsesivno kompulzivnega teženja zaradi hitro nakracanih naslovov na vabilih na otvoritev festivala ali pa krivo nalepljenih nalepk. Naučila me je kako pomembno je biti pogumna, a ne neustrašna. Da je velika razlika med biti drzna in biti predrzna. Da se vseeno ne smem jemati preresno. In ja, da se kdaj o čem lahko tudi premislim. Naučila me je, da imam tudi jaz pravico do napake. Da ni usodno, če ugotovim, da sem sprejela napačno odločitev, ampak le, če sem se na poti, ki me je pripeljala do tega spoznanja, res trudila in dala vse od sebe. „Če je tako, potem ne smeš imeti obžalovanj“ mi je rekla še pred kratkim, ko sem se iz Zagreba preselila nazaj v Ljubljano. Da moramo paziti na ljudi okoli sebe, je poudarjala. Da se je vredno boriti. In da je najbolj pomembno, da sem iskrena. Ne samo do drugih, ampak predvsem do sebe. Pri delu in v življenju na sploh.
Klicala me je Irca S’kirca. Takrat, ko sem naredila izpit in končno kupila avto, sem zbolela za sindromom neustrašnosti. Vozila sem hitro in predrzno kot kakšna divjakinja. Pa je rekla: „Nehaj no, to je nevarno. Letiš kot sneta s’kira…haha saj ti si Irca S’kirca“. Tako me je klicala še zdaj. Pred približno dvema tednoma, ko sva se pogovarjali o preurejanju njene dnevne sobe, sva se smejali spopadu njej ljubega eklekticizma in moje simetrije. Smejali sva se naglas, obujali spomine, jedli artičoke in pili njeno najljubše vino. Vse to na varni razdalji, z maskama na obrazu. To je bil trenutek, ko me je ponovno, kot že neštetokrat, potegnila na varno.
Žal mi je, da ji takrat nisem ukradla objema. Tako „na prepad“. In z masko na obrazu. Razjezila bi se, ker je zelo pazila nase in na ljudi okoli sebe. Ampak pa kaj! Kako zelo vesela bi bila, če bi se Nene zdaj jezila na me. Ker bi se kmalu po tem spet lahko smejali kot dve pečeni mački.
<3
Dear Nevenka,
You have taken care of me several times during Feldenkrais sessions with such delicacy. Your radiant presence will be greatly missed.
Je pense à toi et ne t’oublie pas.
Nathalie
What devastatingly sad news the world received last Sunday. We are all in shock and
cannot believe that you are no longer with us. It does not seem possible that such a vibrant, determined, joyful and life – enhancing person can leave this life so unexpectedly. You are – and continue to be – an inspiration and kindred spirit for so many of us who were starting out in the 80s working in the international performing arts. Together we grew as a community, taking risks, building networks, redefining festivals, theatre, and theatre spaces, opening up new possibilities for artists.
Dear dear Nevenka, As I write I can hear you chuckle, see your mischievous smile, feel your presence and energy. And last night I dreamt of you, walking along the river in Ljubljana, your city where you welcomed us all with such generosity over the years. You will live in our hearts forever.
Nevenka was a pioneer for a new Europe after the collapse of the Eastern Bloc. She was fighting for the independence and freedom of the contemporary art as well as for new structures and money to support the arts. (I don’t know how many applications she wrote over night …) She stayed curious about art and people and we met at very different places in the world. Nevenka was always full of energy and passion and with all her critical mind she kept her positive engagement. I will miss to have a chat with you, Nevenka and laughing together …
Dear Nevenka,
It was so great to meet you in Paris a couple of years ago.
I met you to a Feldenkrais Functional Integration session and we met again each time you was in Paris for that.
I wanted to work about very specific things about my posture with my saxophone. And the sessions with you helped me a lot to change fondamental points. You was always very precise with Feldenkrais therapy. And a so kind person, smily and smart.
I am so sad today.
Rest in Peace.
Bertrand
Draga Nevenka,
vedno si znala nemogoče spremeniti v možno, lepo in elegantno. Bila si vrtinec idej, znanja in modrosti. Tvoje roke so znale raztopiti bolečine, tvoje besede in dejanja so spreminjali svet. Odsrčna hvala za tvojo prisotnost v mojem življenju.
Nekoč so bili čudni časi, gledališča so bila zaprta in mi smo bili zaprti doma. Pa vendar, ljudje smo tudi v čudnih časih lahko čisto normalni, ni pa nujno, da vemo, kdo, kaj nam prišepetava in nas nagovarja k določenim dejanjem. Za gledališki portal Sigledal so se njegovi snovalci jeseni domislili lepe akcije, ki v rubriki Pismo mojemu igralcu beleži ta čudni čas. Pisma so ljudje pisali (in jih še pišejo) dan na dan, “mojemu igralcu” se je širilo v “moji publiki, mojemu lučkarju” ipd. In nekega dne je tisto nekaj meni prišepnilo, naj napišem pismo Nevenki Koprivšek. Takole sem napisala 15. decembra 2020:
“Pismo moji Nevenki, Koprivšek, seveda
Draga Nevenka,
zadnje dni se je spominjam in gledam predstavo Kaj smo zamudili, medtem, ko smo živeli. Kaj vse mi ta predstava sproža! Koliko spominov na doživetja v Stari elektrarni, koliko življenja sem v tej najlepši dvorani preživela in koliko življenj tudi doživela! Skoraj dve desetletji z vami, s tvojo mega ekipco, ki zmorete – z mojega gledališča –vse. V Stari elektrarni se je formiral moj gledališki pogled in tega se ne da zanikati. In kako veliko mi je pomenila noč pred premiero predstave Moliere, v režiji Barbare Novakovič, ki smo jo preživeli v elektrarni… takrat se mi je zdelo, da ves ambient, z vsemi zgodbami, nabranimi tudi v pore praktikablov, srkam vase in on sprejema mene in tako kroži ta tok vidnega in nevidnega, zapisanega v meni. Nekatere predstave smo gledali enkrat, druge, npr. Show your face, sem, fenica, gledala 6-krat. In, seveda, bi jo spet! Pa še kakšno.
Draga Nevenka, za vse lepo življenje v vašem in mojem teatru se ti neskončno zahvaljujem, in hrepenim, hrepenim po še!
Od srca k srcu, Petra, Tanko, seveda”
Nevenka je moje pismo prebrala in se nanj toplo odzvala. Res sem hvaležna tistemu prišepetovalcu za spodbudo, kajti Nevenki sem lahko povedala to, česar ji danes ne morem. Žalostna sem. Svet se spreminja, zdaj to vidim in čutim tudi sama.
Na svidenje, Nevenka
Nena, bila si ena posebna oseba, verjamem tudi, da si zelo napredna duša.
Mene si naučila, da je počitek potreba, da se je treba znat ustavit, če želimo naprej. Na neodvisni sceni sem bila navajena, da je treba slehrno minuto žetvovati za delo, za najboljši projekt, pozabiti nase, a na uri Feldnkraisa, se je čas ustavil. Tvoj mirni glas me je velikokrat zapeljal v sanje in ko sem se že začela žreti, kako lahko tako dragoceno lekcijo prespim, si me pomirila, da je počitek prvi na vrsti in da ni nič narobe, če na uri kdo zasmrči. Kakšno olajšanje in razsvetljenje!!
Želim ti mirno pot naprej <3
Objem, Pila
It’s been ages ago you’ve invited me to see a work of Beton Tanc at Glej Theatre. There were around 20 performers kind of exploding the space of a tiny 2 x 2 meters stage … so this first encounter is almost like a metaphor: you were bigger than life! Your inspirations, your pioneering spirit, your breathtaking enthusiasm, your friendship, your knowledge, your abundant energy are unforgettable. And you will continue to live in us ….
Draga Nena, moja dolgoletna soborka na domači in mednarodni sceni.
Hvala za zaupanje, ko si mi kot tridesetletnica in novinka v Gleju ponudila produkcijo moje prve predstave.
Vsa ta leta si nas navduševala s svojo osebno in umetniško širino, znala vzpodbujati in usmerjati številne ustvarjalce, ustvarila si izjemen kolektiv, Ljubljani predstavila nešteto nepozabnih, večkrat karizmatičnih gostujočih predstav, znala si nas presenečati, zdaj pa takole, brez namiga, še šokirati.
Zastal nam je dih, zelo smo žalostni, pogrešali te bomo.
Veliko moči vsem najbližjim.
Iztok Kovač
in ekipa EN-KNAP/Španski borci
Ensemble Leporello, Brussels, has known Nevenka and her work for Gley and Bunker for more then 20 years. We often welcomed Nevenka in Brussels and she offered us the occasion to visit and participate in the Mladi Levi Festival. We are shocked by this terrible loss and our hearts go to Nevenka’s colleagues, friends and family in Ljubljana and all over the world.
Dear, dear Nevenka, life long friend.
I met Nevenka in a little village in Catalonia called Sant Mori, where I was having a n artistic residence for a festival called MAPA in 2006. She was so enthusiastic and full of energy that I still remember her voice and her expression of that first time. After this day came so many beautiful experiences in Ljubljana in Mladi Levi with such an incredible Bunker team, Maribor, in the Stone Center in Osor… always her care was present in all the meetings, asking for how I was feeling indeed, not just a formal question. Her advice has been always present in my memory, she believed in me much more than myself, and I feel she was giving this confidence to all the artists that needed it. I really want to thank you Nevenka for all your love that have spread around the world in so many ways. This is really a big lost, but also there is hope in all you created with such a wonderfull team in Ljubljana.
All my love to all the Bunker team, always so warm and really true fighters for culture and education.
Draga Nevenka,
iskrena hvala za vse.
Za vedno znova odprta vrata, bogato zapuščino in znanje, ki smo ga posredno ali neposredno srkali, številne predstave, tople besede, prijetna druženja v elektrarni, ki so bila zaradi celotne ekipe vedno nekaj posebnega, neomajno energijo in neskončne vizije. Težko bo hoditi po tvoji poti, a nanjo si posadila toliko cvetja, ki je nenehno obsijano s soncem, da bo za vse nas, ki ostajamo vpeti v slovensko kulturno krajino, ta pot bistveno lažja. Verjamem, da se bomo vsi, ki smo tako ali drugače povezani na sceni, potrudili, da bo ta pot imela dovolj vode in cvetela še naprej, čeprav z nekoliko sklonjenimi cvetovi.
Mirno potuj, kjerkoli že si.
Dear Nevenka,
It is so moving to read all the testimonies here. Like everyone, I am so sad, shocked and in denial. It always seemed obvious that we would see each other again soon… You left us far too early and too suddenly.
I’ve known you since the very beginning of my career, with the APAP project and Danse Bassin Méditerranée, I was young, naive and totally inexperienced but you were one of the seniors around me who made me feel like a peer. You taught me a lot without teaching. You were an honest, sincere and very generous person. I will remember forever the drive along the turquoise river and all the intimate conversations about love and being a woman.
Safe travels my dear Nevenka. You are going to be missed immensely.
Nevenka was a force behind so many projects and programmes. I loved being in a room, as we plotted, and planned, as she challenged my status quo and made me rethink. I knew her far less well than so many others but was hugely saddened by the news of her passing. We will collectively feel her loss for many years to come. My thoughts are with her family and friends.
Draga Alenka. Samo nekajkrat sva se srečala. Vem, donekje, kaj vse si nam dala, kar se tiče gledališča in še. Takoj sem te imel rad.. Ne vem, kaj naj povem. Tudi zgolj teh nekaj besed in bližine je bilo v inspiracijo. Hvala. Imela si zelo lep izraz na obrazu.
Nisem srečal veliko ljudi, kot si bila sama. In tako, z naklonjenostjo in hvaležnostjo.
Leti dušo i otkrivaj nova mora. Hvala ti na zapisu darovanom mojem srcu . To je mjesto gdje te uvijek mogu naći. Asia
Dear Nevenka,
We shared four years together to follow future practitioners of the Feldenkrais Method in Paris. We were dreaming around a training organised in Lubjana. We have been talking quite a lot during these years. I remember your kindness and the freedom you carried in your work: I thank you; I’ll carry it with me like a little jewel.
What is also part of me, is my visit to you in Lubjana during the festival – our discussions, that sweet and flowing budding friendship – calm with no rough edges.
You were talking about your city – that you liked this town where you could go for a coffee – then jump in the river and come back to work – go to the woods and come to see a show. It smelled like mulled wine after the performance that night… I loved this city too – that I was rediscovering after several years…
I retain from you the fluidity – you will be a part of my fluidity in this world. Slip into the trees and fly over the rivers, let’s meet on your lost island…
All the members – Trainers, Assistants and students – of Paris-City Feldenkrais Trainings learned with deep sorrow of the sudden death of Nevenka.
We salute her extraordinary youth, her strength and her inventiveness in imagining links between the art world and our Feldenkrais practice.
We lose a colleague, a kind and humanist friend – who transmitted the method with simplicity and humor to students and the public: this made her a Feldenkrais practitioner of profound richness.
Our thoughts are with her family and her “artistic family” at the Bunker and elsewhere…
I am devastated to hear the news of beloved Nevenka, my love and deepest condolences goes to her family and her many many loved ones. She truly touched so many of us from all over the world, and she will be terribly missed.
Naša ekipa je z neizmerno žalostjo sprejela vest, da nas je zapustila Nevenka Koprivšek, velika prijateljica našega Inštituta, slovensko-francoska kulturnica in ena od naših najstarejših partnerjev v Sloveniji.
Stara elektrarna, ki jo upravlja Bunker, je ena od najbolj znamenitih kulturnih ustanov v Ljubljani, kjer smo z velikim veseljem srečali francoske umetnike vrhunske kakovosti, ki jih je odkrila Nevenka, preden jih je sprejela v izjemen mednarodni program festivala Mladi Levi. Nevenka, ki se je deloma izobraževala v Franciji, državi, ki je prav kmalu postala njena druga domovina, je pri izvedbi teh projektov odigrala ključno vlogo.
Njen nasmeh, njeno aktualno in zelo poglobljeno znanje scene uprizoritvenih umetnosti v Franciji in njeno odkritost, človeškost ter bojevitost bomo močno pogrešali.
Vsi člani našega Inštituta izražamo svoje iskrene sožalje celi ekipi Bunkerja, prav tako njeni družini in najbližjim.
***
Notre équipe a appris avec une immense tristesse la disparition de Nevenka Koprivšek, une grande amie de notre Institut, femme de culture slovéno-française et l’une de nos plus anciennes partenaires en Slovénie.
Géré par Bunker, la Stara elektrarna est l’un des lieux de culture les plus emblématiques de Ljubljana, et nous avons eu plaisir à y voir s’y produire des artistes français de très haute qualité, repérés et identifiés par Nevenka et accueillis dans le cadre international exceptionnel du festival Mladi Levi. Nevenka, formée en France dont elle a finalement fait une seconde patrie, a joué un rôle déterminant dans la réalisation de ces projets.
Son sourire, sa connaissance particulièrement actuelle et fine de la scène du spectacle vivant en France, sa franchise, sa bienveillance et sa pugnacité nous manqueront amèrement.
Tous les membres de notre Institut adressent leurs plus sincères condoléances à l’ensemble de l’équipe de Bunker, ainsi qu’à la famille et aux proches de Nevenka.
Brskam po spominu… Nazadnje sva si konec septembra rekli, da upava, da bo Feldenkrais potekal v studiu JSKD neprekinjeno celo sezono. Žal še zdaleč ni bilo tako in ravno zdaj, ko bi spet lahko ob tvojih besedah ozaveščali in zdravili svoja telesa pa je tvoje telo odšlo… upam, da na boljše.
V imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti, predvsem pa v svojem, ti želim nežno breztelesno potovanje med zvezdami. Z nami boš zmeraj!
Draga Nevenka,
Hvala ti za vse kar si naredila in ustvarila za uprizoritveno umetnost, za sceno, za ljudi, za nas in zame! Vedno sem te občudovala in spoštovala. Težko je dojet, da si tako nenadoma odšla. Počivaj v miru in naj ti bo lepo tam na drugi strani.
Vsako leto proti koncu avgusta so nas Mladi levi spomnili, da poletje odhaja. Z neverjetno energijo in svežino festivala, ki si ga v Ljubljano pripeljala ti, Nevenka, si nas vedno znova naredila mlade. Poletje je odšlo in nismo si znali predstavljati, da bi kdaj lahko odšla tudi ti. Zaradi tvojega kozmopolitstva in širokega razumevanja umetnosti smo te leta 2012 povabili na okroglo mizo Bienali v svetu sprememb. S svojo odprtostjo, strpnostjo in sodobnostjo si nas prepričala, da ostajamo na pravi poti in da gremo lahko po njej naprej. Prav zato želimo tvojim odličnim sodelavcem, da nadaljujejo začrtane programe, pa tudi da bi vsi skupaj znali sprejeti drzne spremembe pri našem delu.
Vsem sodelavcem Bunkerja izrekamo globoko sožalje in želimo uspešno nadaljevanje, tebi Nevenka pa hvala za vse, kar si delila z nami in kar si prinesla v novih oblikah v naše delo.
Zaposleni v Mednarodnem grafičnem likovnem centru
Since we received the immensely sad news about our dear Nevenka’s departure, the words seem inadequate to express the sudden loss we feel. We the team of Lokomotiva are deeply saddened for losing Nevenka, our co-worker and above all our dear friend. Nevenka is, was, and will stay one of the biggest supporters of Lokomotiva with an extensive sense of equity, a caring person with a refined sense of people, enthusiasm for building a better and more equal society.
Dear Nevenka, we will miss your driven spirit, your passion for work, your love, and your understanding for the world!
Biljana, Blagica, Gjurgjica and Zorica, Lokomotiva team
We will keep you Nevenka, close to us in hearts and thoughts.
I will never forget someone as unique as Nevenka.
Although no words can help ease the loss we all bear with her sudden departure;, we will always remember her strength, light, warmth and kind spirit.
Nevenka, we are better for knowing you. May you be as blessed in your next life as we are in this one by having met you.
I will plant an apple tree in my garden in your memory.
Rest in peace, dear Nevenka.
I still can’t believe, I, we all miss you so much, your smile, charm, great ideas, support, warmth, tenderness, reflective power, will to change! Thank you for all your legacy, for being always here and supportive… it is a huge loss. Rest in peace dearest Nevenka. Love Blj
Nisam upoznao mnogo ljudi sa takvom energijom koja ne ostaje samo na ideji, već se i realizuje. Upoznao sam je dok sam bio student još, i iz Beograda došao u Sloveniju na BalkanExpres konferenciju… mislim da nas je instant sve oduvala. Veliko poštovanje. Neka počiva u miru.
Kinodvor
Ob veliki izgubi izrekamo ekipi Bunkerja in vsem Nevenkinim bližnjim iskreno in globoko sožalje.
Sodelovanje z Nevenko nam je bilo v veliko veselje in ponos, njen iskriv duh nas je vedno znova napolnil z entuziazmom in vero v to, da nič ni nemogoče.
Naj žar, ki je bil vedno v njenih očeh, še naprej preveva njene sodelavce in projekte, ki jih je zasnovala.
Včeraj, 18. februarja 2021 ob 14.30 je bil Nevenkin pogreb. Od nje smo se poslovili v ožjem krogu na pokopališču Stožice, v Ljubljani.
Spremil nas je govor, ki ga je zapisala Alma R. Selimović:
Po novici o Nenini smrti pričamo neverjetnemu odzivu; pričakovano, a vseeno človeka naredi prijetno ponižnega pred to veličino odmevov; veliko je sožalj, ampak predvsem dežujejo pričevanja, spomini, utrinki, zgodbe – kako je mnogim spremenila življenje, odprla vrata, jih povezala s ključnimi ljudmi, jih opogumila za pot, o kateri so dvomili, ali jih tudi spomnila na stvari, ki so pomembne, ki štejejo! Vse te zgodbe so zgodbe z vsega sveta – od Kaira do Aarhusa, od Tokia do New Yorka. Konstelacije premikov, uspehov, izbojevanih zmag, prebojev, novih festivalov, zaceljenih src … vsi odzivi pa izrisujejo neverjetna ozvezdja povezav. V Neninem svetu ni bilo otokov (ki jih je sicer oboževala, najbolj naše, hrvaške), samo arhipelagi, vsakega človeka, ki je stopil v njeno življenje, je povezala z drugimi, s prostori, projekti, informacijami (koga poklicati, kam iti jest, kje imajo lepe uhane, kaj si ogledati), vsak človek je bil priložnost za nove stvari, ne samo zanjo, za vse, ki jih je poznala.
Nevenka Koprivšek je bila v vsakdanjem življenju včasih skregana s časom, notorično in včasih komično je recimo zamujala na letališča (najbrž je v zraku preživela toliko časa, da bi lahko napisala knjigo samo o vsem, kar se ji je zgodilo na letališčih in letalih), a vedno zgodovinsko pravočasna ali celo pred časom. Imela je nezmotljiv instinkt za novo, zanimivo, porajajoče se. Rojena leta 1959 je sicer velika gibanja in vrenje 60-ih, kot je sama rekla, le ulovila za rep, a jih je živela in ponotranjila, vrednote časa je nosila v sebi, potem pa je anticipirala vse ključne potrebe in premike časa – sploh v umetniškem polju. Med prvimi je dojela, da si lahko šolo najdeš tudi drugje kot doma, takšno po svoji meri, in šla študirat v Pariz ter spotoma ujela skoraj desetletje Pariza v francoski kulturni krajini, ki je še danes del učbenikov kulturne politike, saj se je hkrati decentralizirala, internacionalizirala in obenem vzpostavljala sistemsko podporo umetnikom svobodnjakom. V Parizu je doživela tudi življenjsko šolo, kako si izboriti … preživetje. Potem je šla v New York, ki takrat še ni bil clean, ampak je bil še tak, kot nam ga je kasneje obujala Penny Arcade, ko je pljuvala po gentrifikaciji in se spominjala poceni kav iz delikates.
Ujela je tudi Ljubljano, ko je ravno postajala zanimiva in jo naredila še zanimivejšo; vodila je Gledališče Glej in ustanovila Bunker. Bunker je njen življenjski projekt: festival Mladi levi, elektrarna, neštete predstave, gostovanja … in organizacija sama – eklektična skupnost ljudi, ki jih vse prežema njen duh prijateljstva, občutka za skupnost, domačnost … ter predanost umetnosti, umetnikom. Prav festival Mladi levi je bil prvi večji projekt Bunkerja in format festivala ji je bil pisan na kožo: zbrati na kup zanimive umetnike z vsega sveta, občinstvo, svetovno umetniško skupnosti in – praznovati, uživati, povezovati, se veseliti, snovati nove stvari v zavetju momenta festivala! Vse od 90-ih je iskala načine, da bi povezala vse, kar je nacionalizem razdružil in razbil. Tudi sama umetnica, je večino svojega življenja posvetila temu, da bi umetniki lahko delali: da bi imeli prostore, delo, mednarodne povezave, znanje, priložnosti …
Pri borbi, za kar je verjela, da je prav, je bila neizprosna – od prvih bitk za neodvisno sceno Ljubljane, za prostore, za stabilnejše financiranje, za dialog, za javni prostor, za katerega se je borila, še preden smo prvič zvedeli za besedo gentrifikacija, za drevesa, nazadnje tudi za Rog.
Kljub temu da jo je formalno izobraževanje utesnjevalo, je bila večna učenka – vedno je prva našla najbolj zanimivo knjigo, najbolj zanimivega strokovnjaka, najbolj vročo temo … vse skupaj je ožela, premlela in že so ljudje leteli po svetu, rojevali so se projekti, premikale so se … gore ne, pogosto pa je premaknila tudi najbolj zakrknjene dvomljivce.
Danes se slavi podjetnost, inovativnost, fleksibilnost – Nena je bila vse to, a vse to, vsa ta inovativnost, kreativnost in podjetnost, vse to ni bilo v službi kapitala, ampak v službi sprememb, ki bi izboljšale naša življenja. Delati moramo manj, ne več, je govorila; podjetni moramo biti, zato da lažje živimo, da se zgodijo prave stvari, ne da zaslužimo. Fleksibilnost je samo to, da sprejemamo vedno nove in prave odločitve, ne da naredimo vse, kar zahtevajo od nas!
Eden Nevenkinih najbolj znamenitih stavkov je bil: »a si ne smem premisliti?«. Ni marala, če jo je kdo vlekel za besede, razčiščeval za nazaj, vedno je bila v službi trenutka zdaj in prihodnosti. In kako neverjetno, da v današnjem času vkopanih stališč, nepremakljivih okopov, obstaja nekdo, ki si rad premisli. Aaaa, to me boš morala pa prepričati, je včasih rekla … Kaj lepšega!?!
Bila je neverjetno odločna in močna, force of nature, a tudi izjemno krhka – nekako porozna, ni bilo težko do nje, njeni robovi so se hitro stapljali z drugimi, z okolico, pustila je ljudem, da se je dotaknejo in sama puščala odtise v ljudeh. Te dni se zdi, da je imela stotine najboljših prijateljic in prijateljev, da jo je poznal ves svet.
Zadnja leta jo je močno zaznamoval feldenkrais – metoda ozaveščanja telesa skozi gib. Še na polju, ki se dotika gibanja, telesa, zdravja, športa – si je izdolbla poponoma svoj teren in feldenkrais povezovala s študijem nevroznanosti ter najbolj – z umetnostjo in tem, kako mislimo in kdo smo. Vedno se je lahko na novo izumila in feldenkrais ji je dal samo še eno orodje za to.
Ena njenih najlepših fotografij je, ko nasmejana sedi pod drevesom, pod katerim sta posedala tudi Simone de Beauvoir in Sartre, zato citat Simone de Beauvoir:
»Nezmožna sem dojeti neskončnost, ampak tudi končnosti ne sprejemam. Hočem, da se ta avantura, ki je kontekst mojega življenja, nikoli ne konča.«
Nevenka je zdaj med končnostjo in neskončnostjo – med končnostjo človeškega življenja in neskončnostjo vsega, kar je ustvarila. Ni ji treba sprejeti končnosti, ker je zanjo – ni.
Imela je majhno nogo, a za sabo pušča velike čevlje. Z njo smo hodili, sedaj ne bomo hodili za njo, ampak samo naprej, naprej, naprej … Ni se marala ozirati nazaj, »ne bomo pogrevali starih zgodb«, spominjanje ja, ampak pred nami je še toliko novega.
Nazadnje smo Nevenkino življenje biografirali, ko smo praznovali njen 60. rojstni dan. Praznovali smo ga na njej ljubi Ulovki in v biografiji smo poskusili napovedati tudi njeno prihodnost po šestdesetem. Kruto smo zgrešili, a v nečem se nismo zmotili, bila je polna elana, življenje je bilo vedno tisto, kar je še pred njo, ter polna idej. Te bodo preživele, mnoge se bodo uresničile.
Napisati si je želela knjigo.
Braniti Rog in drevje.
Vzpostaviti upokojenski dom, ampak tak kul, kjer bi stanovali prijatelji.
Narediti feldenkrais rezidenčni center v kakšni vinorodni pokrajini.
Dokončati rezidenco v Italiji.
Renovirati dnevno sobo.
Se več družiti z otroki nečakinj.
Predavati.
Napisati feldenkrais diplomo, da bi lahko učila tudi bodoče učitelje feldenkraisa, ne samo navdušence.
Se s feldenkraisom boriti proti očalom.
V Ljubljani spet gostiti Walida Raada, Christiane Jatahy, Mila Raua, Benjamina Verdoncka, Phillipea Quesneja in še neštete umetnike, s katerimi je spletla profesionalne in osebne odnose.
Spet potovati in se potapljati.
Izčrpati Netflix do obisti.
Napisati članek o tem, kako se učimo.
Narediti Mlade leve, ki ne bi bili v covid okoliščinah.
Se naučiti prepoznati ptice po oglašanju.
Ob nenadni izgubi umetniške direktorice Nevenke Koprivšek izrekamo celotnemu kolektivu Bunker in vsem njenim iskreno sožalje.
Ponosni smo, da smo sodelovali in bili del Nevenkinih projektov!
Počivaj v miru, draga Nevenka!
kolektiv Slovenskega etnografskega muzeja
Neizmerna izguba! S svojim delovanjem si korenito spreminjala in bogatila naš kulturno-umetniški prostor. Draga Nevenka, vedno polna idej, načrtov, topline …. Pogrešala te bom, Barbara
V svojem in imenu Slovenske kinoteke izrekam globoko sožalje vsem Nevenkinim bližnjim in sodelavkam ter sodelavcem.
Utirala je poti, ki si jih drugi niso upali. Odpirala svetove, ki jih nismo poznali. Takšne praznine ni mogoče zapolniti.
Draga Nevenka, enkrat se spet srečamo.
Ženja Leiler in Slovenska kinoteka
Draga Nevenka, počivaj v miru.
Marko
Draga Nevenka, skoraj teden je minil, jaz pa še vedno izbiram besede, ki bi ti jih zapisala v poslednje slovo. Kot da bi s tem, da odlašam, lahko preklicala tvoj prezgodnji in nedoumljivi odhod ter podaljšala tvojo blago, dobronamerno in vselej razdajajočo se prisotnost med nami. Česa vsega ne bi bilo, ko ne bi bilo tebe! Spominjam se predstav in umetnikov, ki sem jih doživela in spoznala po tvoji zaslugi, podoživljam pogovore in druženja, na katerih si premikala meje mojega razumevanja umetnosti in sveta, razmišljam o preštevilnih modelih ustvarjanja in sodelovanja, s katerimi si obogatila prostor nas vseh. Za tabo ostaja vrzel, ki je ni mogoče ne izmeriti ne doumeti! Edino, kar me tolaži, je misel na tvojo nepremagljivo ekipo, ki ji izrekam iskreno sožalje in se ji vnaprej zahvaljujem, ker bo nadaljevala tvoje delo in negovala spomin nate. Hvala za vse, draga Nevenka, lepo leti in se vidiva nad zvezdami …
Dear dear dear Nevenka,
We met several times but briefly, the energy and love radiated by your heart made every space a home and as another brilliant woman said once: our true home lies in the the heart of a friend! (Martha Coigney) . Your heart will forever become a home for many artists, who are often homeless orphans in this world that falling down. So we take your hand and put beats of your heart into ours – thus we know you are alive, through your work, but what is most Important, we know that your heart now beats in ours. And your spirit not just joins the company of the most wonderful and beautiful souls , it shines on us and inspires to live, fight, create, and learn that unique gift of giving because of the simplest and purest reason – Love! That’s what you are giving in abundance and what the world needs in abundance. And maybe it will fly and not fall. Please, be here, now, tomorrow, yesterday, forever! Thank you for being in our hearts!
Ga. Nevenka, bili ste izjemna ženska. Vrelec znanja, navdiha, poguma, idej, srčnosti, … Za vami ostajajo na področju sodobne umetnosti neprecenljiva dela, v katerih boste živeli večno.
Lumineuse et tendre Nevenka Repose en paix…
Ton amour, ta force tranquille, ta détermination et ton sourire auront marqué ta présence….
Tu nous manqueras !
Merci pour ta générosité, patience et ta folie !
Draga Nena… zelo te bom pogrešala.
❤️
Mila
Draga Neni, kar šla si. Veš kako te pogrešamo. Letos si nas na morju presenetila. Rada imam presenečenja, a ne taka, da te ni.
Žalostna sem.
Dearest Nevenka,
I’ve been in denial since last Sunday and let prominent people give their say before i come here. They said it all very well.
I know you will never be able to read this, and i know you are safe now. Thank you for giving all the things you gave to us and your fantastic colleagues and followers (i won’t name them, they will recognize themselves). They will carry on the wisdom, love and the enthusiasm that was so burning in you. I know you are saying from your heaven cheers to those new stars.
Love to you and them,
Forever yours,
m;
Draga Nevenka, komaj sva se spoznali, pa si že odšla. Hvala za vse ure feldenkraisa, še zdaj slišim tvoj pomirjujoči glas, ki nas vodi skozi gibe in hudo mi je, neskončno hudo.
Draga Nevenka,
širina, drznost, iskrivost, navihanost, duhovitost, neulovljivost, radovednost,
povezovalnost, neučakanost in potrpežljivost, iznajdljivost, zahtevnost, odgovornost, toplina in ostrina,
vseskozi pa nesebično odpiranje prostora za rast in zorenje tvojih dragih pajdašic in pajdašev, ki si bodo prisvajali nova polja kulture z vizionarsko svetlobo v očeh, ki si jim jo zapustila.
Ko bom avgusta ob blagem vetru z morja zrla v nebo in štela zvezdne utrinke, ne bom presenečena, če se bo na nebu zasvetil in utrnil tvoj navihani pomežik.
Draga Nevenka, odpočij si, potem pa na novo premešaj zvezde
Rest in Peace, Nevenka! Thanks for your example and partnership. A big hug to all Bunker Team.
Beautiful spirit, travel in peace. Thank you for the magical world you have created and shared with us. Your creativity and kindness will inspire forever. Love.
Nisva se dobro poznali, vendar me je Nevenkina nenadna smrt prizadela, saj smo izgubili vizionarko.
Vsaka taka izguba zareže in boli. Počivaj v miru.
Draga Nevenka, zelo živo se te spomnim na odru Gleja – in to je moj prvi spomin na tebe, na novo, odlično igralko. Tudi Železniške informacije še vidim. Spoznali smo te kot izvirno režiserko. In bila si vodja mnogim, vselej široka, razgledana. Osebnost, s katero smo se radi pogovarjali, se zanimali za tvoje vselej aktualno, enciklopedično in izjemno, umetniško interpretirano znanje. Pogrešali te bomo, zelo. Kaj šele tvoji bližnji, sorodniki, in tvoja ožja gledališka družina. Vam izrekam globoko sožalje, tebi, Nevenka pa: ‘Chapeau.’
J’ai eu la joie et le privilege de partager mes 4 années de formation Feldenkrais à Paris avec Nevenka entre 2016 et 2020. Une femme exceptionnelle , joyeuse et douce qui nous a guidée avec ces mots et les integrations fonctionnelles reçues par elle étaient d’une grande qualité .
Merci pour tout ton savoir et des rires partages . Je ne t’oublierai pas .
Bon voyage auprès des Anges .
Caroline Omya (Paris city 3-Self-Wise-Paul Newton)
Počivaj v miru.
Draga Nena, nikoli ne bom pozabil najinega divjega plesa ob bobnih v Braziliji.
Srečno pot v Onstran. Moja misel je s teboj.
Nevenka, pogrešala bom naša feldi srečanja. Hvala ti za tvojo dobroto.
Draga Nevenka,
hvala za vse, počivaj v miru!
Marinka
Dear Nevenka, I remember you as a colour, a warm wind that moves through spaces. A tree with your name will be planted in my garden near Brussels. For the friends in Bunker: strenght!
Dear Nevenka,
I still don’t want to believe that you are gone.
In the past 10 years of European networking our paths crossed again and again – and I am still thankful for each occasion we ran into each other. With your creativity, warmth and kindness, your energy and positive spirit, your drive, openness and curiosity, you truly made a difference in a world full of self-interest and narcissism. As a strong enabler and supporter of the arts and as a person you were (and will stay) a role model – and I consider myself lucky to have known you for the last decade.
I will miss you, our meetings, walks, conversations and drinks all over the world.
Take care of yourself wherever you are now and rest in peace my friend.
Yours
Uta
Nisva bila prijatelja, bila sva znanca, tu in tam sva sodelovala, to je bilo bolj redko,večkrat sva sodelovala na kakšnih skupnih razpravah, videvala sva se v krogu gledališča in “scene”, spomnim se poznih osemdesetih, ko sem te videl videl v neki predstavi Koreodrame, potem si vodila Glej in kasneje Bunker, organizacijo, ki poleg moje nosi ime z militantnim prizvokom, tako je rekel Peter, ko me je v Mladinskem zmeraj zbadal, da imamo na nevladni sceni sama militantna imena organizacij.
Kamorkoli sem se pri svojem delu obrnil, sem naletel nate, v tujini so me takoj, ko so izvedeli, od kod prihajam, nemudoma hiteli spraševat, če te poznam in kaj delaš, to so seveda spraševali, če slučajno nisi bila prisotna tam nekje v množici znanih producentov.
Nisva se zmeraj strinjala, zato me je še toliko bolj zanimalo tvoje mnenje, ker se mi je zdelo, da si zmeraj korak pred drugimi (producenti) in znala si tudi izbrati najboljše sodelavce.
O tvojem zasebnem življenju ne vem nič in to tudi ni pomembno, draga Nevenka, že to, kar vem, že ta občasna srečanja in sodelovanja so dovolj, da sem v nejeveri šel večkrat preverjat na splet, potem, ko sem izvedel, da si odšla, ker …, bilo je neverjetno, kar tako nenadoma, težko je bilo verjeti …
Mnogi te bomo pogrešali in na kulturniški sceni bo od zdaj zevala še ena velika praznina. Nisva bila prijatelja, bila sva znanca, zato si ne morem predstavljati, kako zelo te bodo pogrešali šele tisti, ki so ti bili veliko bliže. Če res obstaja še kakšen “potem”, lepo pozdravi Maksa in vse ostale in če to obstaja, se mogoče še srečava. Nasvidenje, draga Nevenka.
Dear Nevenka: all the moving testimonies make it clear: you knew many, many people all over Europe and beyond and you were able to build with all of them a special relationship. As to me I have very vivid memories of our trips, our discussions, our projects and activities in Ljubljana, Paris, Amsterdam, Cairo , Cres etc..( and more recently via Zoom). It was always personal, but in a broader, collective context. Rest in peace Nevenka. your laugh, your generosity, your creativity , your empathy will be intensely missed, but you still bring us together.
Draga Nevenka, neprecenljiva izguba enkratne ustvarjalke in osebnosti, počivaj vsaj na drugi strani v miru
Nevenka was one of those rare people with a talent for friendship. One could not help it, but feel tempted to speak to her, share with her, be around her, whenever the chance arises. Work was for her about human relations, trust, friendship, and about sharing a common intuition about the priorities in life and about what matters in the world. It is so unfair that she had to leave us, so early and premature! I will miss you, Nevenka!
Anti Status Quo Dance Company will never forget your enthusiasm and joy after our performance in MITsp in São Paulo – Brazil when you asked us if we wanted to go to Slovenia and present the piece in MLADI LEVI 2018. Few months afterwards we were in Ljubjana. You made it happen. It was so special for us. Thank you for the trust in our work and this wonderful opportunity and experience.
❤️
Draga Nena!
Ko si pred kratkim v časopisu izrazila svoj protest proti nasilni izpraznitvi Roga, sem ti nameraval spustiti spodbudno vrstico. V zahvalo in nadaljevanje skupnih prizadevanj nekaterih članov programskega sveta kandidature MOL za evropsko prestolnico kulture, ki si ga v preteklem letu vodila. Pa so mi druga (zelo nujna) opravila to časovno povsem nezahtevno ambicijo odrinila na kasneje. Potem pa je ta kasneje s treskom razblinila nepojmljiva notica dragih bunkeric. In nobeno še tako iskreno in boleče obžalovanje mi ne vrne te priložnosti.
Ostane le tolažba opojnih spominov na neprecenljive odrske dogodivščine Mladih levov, raznovrstna inspirativna večerna druženja v stari elektrarni, urbane debate v soncu različnih lokacij mestne četrti Tabor, skupni poskusi in (žal nikoli uresničene) ambicije glede vzpostavitve študija menedžmenta v kulturi, pa davno izdelan načrt nadvse ambiciozne kulturne revitalizacije velenjske klasirnice …
Jalova tolažba ob tej globoki žalosti. In srčna hvaležnost za tako dragocene izkušnje, za tvoj nalezljivi smeh, iskrivo kreativnost in neustavljiv optimizem, ki sem jim smel biti priča! Za zmeraj …
moje sožalje, spoštovanje, klobuk dol !
Počivaj v miru. Ste odprli vašo ustanovo migrantom in beguncem, jih podprli.
Some people used to say Nevenka and I looked a bit alike. Once at an IETM meeting someone talked to me for a good ten minutes about their project which clearly I should have known about, but seeing my rather puzzled face, eventually said ‘you are Nevenka, aren’t you?”. We used to sometimes jokingly call ourselves sisters because of this. How proud I would have been to have Nevenka as my sister! How proud I am that I could call her a friend, as well as a wonderful colleague. Every Imagine 2020 meeting she would be there full of energy and ideas and knowledge – and a passion to do something about the climate emergency. Every IETM meeting she was always surrounded by so many, like me, who wanted to talk with her. Every time one of our projects was invited to the Mladi Levi festival we were so happy, knowing there would be such a welcome, such a fantastic audience , such hospitality, such a picnic! How could Nevenka have left us – she was still so young? Seeing all the tributes, the thoughts, the messages, I am just one of so many people all over the world who will feel such a loss of this extraordinary woman. And the Bunker team, above all. My thoughts are with you all.
Ga. Nevenka je bila pobudnica , da smo se učenci in učitelji OŠ Toneta Čufarja povezali z lokalnim okoljem in v njem spletli trdne vezi. Njen prispevek k razvoju v lokalni skupnosti je zato za nas neprecenljiv. Hvala. Pogrešali Vas bomo.
Ob smrti Nevenke Koprivšek izrekamo sožalje vsem njenim sodelavkam in sodelavcem. Nad izgubo smo užaloščeni tudi mi, saj je Cankarjev dom z Nevenko sodeloval v 90-ih letih, ko je umetniško vodila gledališče Glej in smo bili koproducenti predstav Tatovi mokrih robčkov ter Know your Enemy. Delo Nevenke Koprivšek je trajno zaznamovalo slovensko in evropsko kulturno krajino in bo v projektih, ki jih je zasnovala, živelo naprej.
Cankarjev dom Ljubljana
hvala Nevenka za vse tvoje napore in razumevanja, ki so nardila svet in ljubljano boljšo, radi te bomo imeli še naprej
Our condolences on the sad parting of an inspirational artist. From all satff of the Drama Dept. Free State University, Bloemfontein, South Africa.. Prof Nico Luwes
❤️
Draga Nevenka,
vzeti tvoje misli in dejanja, tvoji toplino in znanje, tvojo moč in privrženost, tvoj socialni čut in skrb za vse …. vzeti vse to in še veliko več ter ITI NAPREJ!
In v eroziji misli in načrtnemu ubijanju kulture in umetnosti zasajati gozdove, delati festivale, pomagati drug drugemu in predvsem – praznovati ŽIVLJENJE!
Življenje, kot si ga vdihnila v prenekatere ljudi in projekte, se ne da meriti z merljivimi vatli, ampak s silo, ki je večja od posameznika … in ki je nenazadnje SOL ZEMLJE!
Draga Nevenka, ne premorem toliko besed, kot je bilo tvojih dejanj! RIP.
Iskreno sožalje Nevenkini družini, njenim prijateljem, sodelavkam in sodelavcem. Bila je izjemna persona in njen prehitri odhod je velika izguba tudi za celotno kultruno sceno.
Neustrašna. Nezamenljiva. Nevenka.
Kličemo Ti hvala skozi vrata nam Nepoznanega.
Draga Nevenka,
nekoč si mi med sešnom feldija dejala, da lahko do stabilnosti pridemo le preko nestabilnosti. Tako tudi vsi mi, ki si nam draga, zdaj ob tvojem slovesu spoznavamo, kako globoko porušeno je ravnotežje, ki si ga nudila nam, mestu, svetu. Bila si najbolj odprt človek, kar jih je, vedno s posluhom za druge, vedno pravih besed. Zadnje čase si nisem vzela veliko časa za feldija, pa sem si vedno rekla: Ko bo hudo, bom šla k Nevenki. Pogrešala te bom neizmerno,
Špelca
Nevenka je bila dober človek. Vrhunska strokovnjakinja na svojem področju, svetovljanka in ena tistih odličnih oseb, ki je vlagala v ljudi. Ni veliko takih, ki za sabo pustijo veliko praznino, ona je v tej kategoriji.
Ne vem, Nevenka, kam se ti je tako mudilo, ampak lepa hvala za vse zgodbe, za odlične nasvete, prijateljstva, ki si jih delila, in sašimi. Odslej ga strežemo v tvoj spomin!
Draga Nevenka, tako žalostna sem. Mislim na tvojo neverjetno moč, široko znanje. Življenjski nazor, ki sem ga občudovala. Za teboj ostaja neizmerno veliko. In res veliko nas je, ki te pogrešamo.
I was lucky to have met you mam! You were a fire Lady, that warmed the city and people around your with kindness, compassion and warmth! May you be in peace for eternity! <3
Draga Nena,
verjamem, da si s svojim delom posejala seme, ki bo odganjalo tudi v času, ko te ne bo več med nami. Poklon…
Draga Nevenka, čeprav bi lahko sodelovala neprimerno več, kot nama je odmeril čas, in čeprav je moč najin odnos – za razliko od večine na tem mestu – zvesti na nekaj kratkih srečanj in naklonjenih pomigov z glavo, pa je občutek ob tvojem odhodu bolj boleč, kot bi si kadarkoli lahko predstavljal. Prekleto, zakaj ravno v teh časih odhajajo tisti, ki jih sedaj najbolj potrebujemo …
Draga Nevenka,
pohitela si. Nenavadno zate. Vedno sem imel občutek, da si vzameš čas. Za življenje. Za umetnost. Za pogovore. Za vsakega od nas. Da se ti ne mudi na vrat na nos naprej. Ti si bila tista, ki se je ne glede na vse ustavila na ulici, da sva se pogovorila. Vsaj na kratko, par besed. Preplet misli in človeškosti, tukaj in zdaj. Imela si to – zdajšnjost. Posvetila si se (mi, nam) v tistem trenutku. Čeprav smo s teboj vsi predvsem mislili, ustvarjali, potovali (v) prihodnost. In prek tebe sem videl naše ustvarjanje globalno, s tabo sem bil vpet v svet. Neverjetno je, da si me čisto vsakič, ko sva govorila, doma ali v tujini, spodbudila, inspirirala, dala občutek, da verjameš vame, v nas, v umetnost. In da se da še bolje. Da znamo in zmoremo. In da svet ni daleč, ampak je (tudi) naš.
Ustvarila si družino. Sebi in nam. Širša se razprostira od slovenske nevladne scene čez cel gledališki svetovni horizont, ožja pa je v Bunkerju. Z nami boš v gostoljublju tvojih punc in fantov v pisarni in Elektrarni.
Ljuba Nevenka,svetovljanka,prebivalka planeta Zemlja,ti,ki si lahko v trenutku omrežila cel svet.
Ga ni človeka,ki mu nisi pustila sled svoje neizmerne topline, ljubezni,šarma,čuječnosti,razgledanosti,humorja,ustvarjalnosti,občutka za pravičnost.
Nenazadnje si bila velika humanitarka , odločno si se borila za ranljive skupine in migrante.
Nepozabne so bile razprave in pogovori dolgo v noč,ob vedno izvrstni hrani in pijači na otoku Cresu.
A zjutraj, po neprespani noči,si bila že v polnem elementu,popolnoma pripravljena,osredotočena na vse,bila si izvrstna povezovalka dneva.
Seveda ti bomo posadili drevo,to je najmanj kar lahko storimo zate.
Ne,ne posadili ti bomo toliko dreves,da bo nastal “Nevenkin gozd.”
Gozd, ki si ga imela tako rada in življenje,ki si ga imela tako rada.
In pridi se kdaj sprehajat v ta tvoj “Nevenkin gozd.”
I miss you, Nevenka. Slovenia and Japan are far away, but I thought I could meet with you anytime. I really miss you. Rest in peace
Po tem, ko sem leta hodila na tvoje predstave, sem si te pred nekaj leti upala povabiti k sodelovanju na izobraževalni modul o uprizoritvenih podvigih v okviru nekega projekta na DSP. Takoj si se odzvala in imela nekaj takih predavanj in demonstracij, da so mladi udeleženci z vseh koncev Slovenije in Trsta ostali kot uročeni. Znanje, strast, odločnost; vse pa ovito v neskončno milino in šarm. Bunkerska svetovljanka, ki si formirala okus in občutljivost celih generacij, zapuščaš nas nebogljene v zloveščem navalu domačijskosti….Žlahtna ostajaš v glavi in srcu.
My dear dear Nevenka! Gently and generously but profoundly you shaped and guided how we worked at the New Theatre Institute of Latvia and Homo Novus festival. Conversations, walks, collaborations, dreams, celebrations, hard work, retreats helped me personally and our tiny NGO from Eastern Europe to find and sustain our path in international theatre and festival world with honesty, integrity, dignity and humbleness. You will be immensely missed by our community of women art workers and grassroots structures across the world. But I promise, that we will continue to dream, fight and create!
For you shared values and ideas meant friendship and care. And we became friends. You brought me to the island with no cars, you showed me the human fish and the golden eagle, and you made my body fly after your feldenkrais sessions. I often imagined how we will meet here in New York, the city you loved so much. Now there will be a young tree planted here to celebrate your wonderful soul! I hope that wherever you are now you feel our love and gratitude. Have a calm and beautiful journey!
Dear Nevenka. I just wrote Alma that we had so much fun lately. I asked you to look for a tree in Ljubljana’ where I carved in a proverb some years ago. I could not recall the exact place of the tree but you finally found it. Than Alma wrote back you were no longer amongst us. O dear Nevenka I knew you would find the tree. Of course you would!
Z Nevenko sem sodeloval nekaj let. O tem, kako močna, vitalna osebnost je bila, priča tudi to, da sem do tikanja prišel šele ob najinem zadnjem srečanju. Rekla je, naj jo tikam in to se mi je zdelo nekaj nenavadnega, nekaj nespoštljivega ob njeni karizmi. Zato je bil šok ob njenem odhodu – in razmišljanja o življenju, ki so se ob tem odprla – tako intenziven. V zadnjem obdobju sva vzpostavila tako topel dialog in občutek sem imel, da bi imela še veliko izjemnih pogovorov in sodelovanj. S tem je zame tudi čisto osebno odšel del neke prihodnosti.
Na svidenje!
Draga Nevenka, bila si ena tistih, ki držijo svet skupaj. Z navdihujočim pogledom naprej, toplino, energijo in trdnim moralnim kompasom si nas povezovala na toliko načinov, da bo šele čas pokazal, kje vse bo zazevala globoka praznina po tvojem odhodu. Navdih za mnoge med nami, hvala ti za vse.
Že nekaj dni brskam za starimi časi, rekonstruiram, kje vse smo se srečevali. Najprej v Gleju, ki si ga odprla za mnoge zelence in jim dala profesionalno podporo. Nato ob opazovanju uspehov tvojih produkcij v Franciji. Potem ob debatah o prostorih za ustvarjanje in ob zapisovanju vizij o svetli prihodnosti sodobne odrske umetnosti. To, o čemer smo mnogi ohlapno razpravljali, si ti udejanjala, vztrajno utrjevala okvire, v katerih že desetletja lahko delujemo, se družimo, razmišljamo, se soočamo z novimi zagatami in izzivi, smo. V vseh prostorih, ki si jih naselila, smo se počutili doma – zaradi tvoje odprtosti, pronicljivosti, širine, mojstrstva v povezovanju in, preprosto, topline. Nenadomestljiva boš, Nevenka!
Draga Tamala, počivaj v Miru. Hvala za vse. Tamau
Pred nami je fotografija, ki smo jo skupaj posneli pred dobrim letom, v mrzlem newyorškem večeru pred vhodom v La Mamo. Zmrzujemo, oblečeni smo v plašče, oviti s šali, toda na naših obrazih je tisto posebno vznemirjenje po uspešno odigrani predstavi, po uspešnem gostovanju. Ti in mi, Beton Ltd. Ti in Katarina, Primož, Branko, Jure, pa Maja, Reza in tudi Miha in Metka. Brez Tebe, tvojega zanosa, zaupanja, iskre, mogoče pa tudi preprostega meta kocke, tveganja, tistega tvojega značilnega z nasmehom pospremljenega »dajmo poskusit« nas ne bi bilo, ne takšnih, kakršni smo postali.
Nismo dolgo zdržali, na tistem mrazu, mudilo se nam je na toplo, nazdravit, se pogovarjat, družit, izmenjevat vtise, stike, obujat spomine, načrtovat prihodnost. Nekaj posebnega je bilo v tistem večeru, prav zaradi Tebe. Kot v najboljših časih, kjer smo imeli čas zase in en za drugega. Večer s tisto posebno nagajivo vibracijo, večer, ki jih pogrešamo že zdaj. In potem se je vse odvrtelo z neverjetno naglico. Ti si sedla na kolo (!) in odbrzela naprej, mi smo še malo ostali, toda še isti večer si nam pisala pismo in čutili smo, kako ti je mar, koliko prostora in ljubezni si vložila v naše predstave, v nas.
Ob najrazličnejših priložnostih, v vseh letnih časih, urah dneva, je pisarna Bunkerja že leta naše zavetišče, pristan, kjer se na veliko kuha, duhovno in stvarno hrano, hrano za bogove. In ti, v tem zaposlenem hektičnem pribežališču, ki si in te ni, ki venomer odhajaš ali si se ravnokar vrnila, ki se hipoma spomniš nečesa, kar si že dolgo razmišljala, ali kar je ta hip postala nuja, vedno na poti. In zdaj, nenadoma, na večni poti. Na poti, ki je nihče od nas ni imel zabeležene v koledarju, ki ni bila načrtovana, za katero nihče ni vedel. Ne verjamemo. Vrnila se boš, še bolj nasmejana, še bolj pametna, še bogatejša. In mi bomo vmes kuhali, obljubimo. Upamo, da bo dobro. Zate bo.
Beton Ltd.
Nevenki v slovo, s hvaležnostjo za njeno odprtost, podpornost, izjemen občutek za povezovanje ter edinstven doprinos umetnosti in kulturi sobivanja. Skupaj smo pokrenili skupnostni vrt Onkraj gradbišča na Resljevi in še ne dolgo nazaj načrtovali nove mestne gozdove. Draga Nevenka, zasadili in zasejali bomo še kaj lepega, tebi v spomin.
Predraga Nevenka,
ne morem nehat misliti nate. Samo enkrat sem bila na tvoji delavnici Feldenkraisa in dobila sem en ogromen mehak oblak, v katerega bi se zdaj zarila in odplavala do tebe … Zoom mi ni dišal, sem rekla, saj bo kmalu spet v živo …. Živimo blizu Stare elektrarne in zadnja leta smo komaj čakali konce avgustov, da vidimo katera nova vrata pogleda se nam bodo tokratodprla. Neizmerna hvala Nevenka, rada te imam,
Ivana
❤
Nekaj lepega in velikega me obide ob misli na obdobje prevajanja za Zavod Bunker. Izjemen privilegij je izrekati zgodovino velikana Bunkerjevega kova v drugem jeziku, imeti vpogled v njegove procese, ko se ti še niso niti prav prevesili v dovršnik. Vsi Bunkerjevi procesi in aktivnosti, ki sem se jih tako ali drugače dotaknila (in ki so se tako ali drugače dotaknili mene), so v svoji sredini nosili ime Nevenka. Reflektor zgodovine sedaj osvetljuje krajino izjemne zapuščine, čez katero se z velikimi črkami razteza veliko ime. Nevenka. Velikanka sodobne uprizoritvene umetnosti.
Nevenka, you were very generous in terms of believing in people’s potential, giving them chances for development and manifesting their nature. It was only three times that I had a chance to meet and communicate with you, but your warmth and support will always stay with me. Thank you.
💔…Nevenka, jaz še kar ne morem verjeti.
(…da smo, potem nas pa naslednji dan kar več ni…)
Zadnjič ko sva se videli, si me čez okno pisarne še zalagala z drobižem za parkirnino in mi obljubila, da me boš še nekaj pomembnega naučila o dihu, da bo dobro tudi za glas…
HVALA ti za tvojo srčno mehkobo, za posebno nežno moč, s katero si zasadila vsa ta semena ustvarjalnosti, nas združevala na sceni, katero si ustvarjala…upam, da bomo pognali korenine, da bomo znali nadaljevati sedaj brez tebe, pa vendarle s teboj.
Draga Nena, za tabo bo ostalo prazno mesto, ki se ga ne da zapolnit. Tam notri je en poseben Pariz, svoboda in širina, tvoj smeh, tvoj nekdanji balkon tam nad Petit Cafejem, kjer potem pojemo Solle alla valle, pa vsa gostovanja Betontanca, trdno verovanje, da se vse da in je možno, pa umetniki, ki jih brez tebe nikoli ne bi spoznala in si jih bom za vedno zapomnila, tam sije sonce, pije se vino, jedo se dobre solate, gre se na morje, govori se francosko in v vseh možnih jezikih, diši smrdljivi francoski sir, ki sem ga pred 25leti vrgla v smeti, ker sem mislila, da je pokvarjen, pa si me potem razsvetlila, da je to specialiteta, tam so mostovi, ki si jih zgradila med enimi in drugimi in tvoj neusahli joie de vivre. Pogrešala te bom.
Dear Nevenka, you always had a condescending smile for us, economists. While we were trying to put numbers to culture, you made us dance at meetings. You were right and we were wrong. A big hug
Nosila si sonce, kadarkoli sem te srečal. Velik poklon.
dear Nevenka,
you left too soon, so much things to do, so much love to give as you always did.
not seeing you anymore in a city in europe or beyond, in a festival or a network will miss me terribly. I already miss you.
Your wisdom, strength, wit, purpose and generosity deeply affected many of us Nevenka and pushed us to think big and become better professionals, citizens, friends. You are missed and will not be forgotten ❤️
Nevenka was a long time IETM member, board member, initiator and pillar of various sister networks such as Balkan Express, Danse Bassin Méditerranée, Theorem. She was one of the leading figures in the Slovenian contemporary performing arts scene for decades, former artistic director of Glej, founder of Bunker, Stara mestna elektrarna and Mladi Levi, to name just a few of the important projects and structures Nevenka influenced and shaped.
Her mark on new developments in the European and international performing arts scene is invaluable.
Her passion for the artform and artists, her deep knowledge of the needs of the sector and her determination to always fight for the less privileged was felt by everyone who got to know Nevenka.
IETM is deeply grateful to Nevenka for her contributions towards the networks for decades, always reminding us we can do better, more, greater; for those less fortunate.
We send Nevenka´s family, friends and colleagues our most sincere condolences.
A heartfelt hug to all of you who had the pleasure and luck to know Nevenka.
On behalf of IETM,
Ása Richardsdóttir, Secretary General
Globoko me je pretreslo, da te ni več med nami.
Danes sem brisala stara sporočila na računalniku in našla tole iz tvojega zadnjega sporočila za feldija : “… Tako, da začenjam s par minut zamude.. da vas ne bo skrbelo :)”
Bodi dobro, Nevenka, kjerkoli že si in hvala ti za vse.
Nevenka. Hvala ti za Tabor, beneške gasilce, ledene studence, pravico do uživaštva, septembrsko morje, oblekico za vsak večer, dih, ki rabi prostor, majhne ptičke, ki niso vsi enaki, to, da si je predstavljati nekaj skoraj tako, kot izvesti. Dolžna sem ti najmanj en kozarec vina, pridi ponj kadarkoli.
To the whole Bunker team. I learned yesterday the sad news of Svendenka’s sudden death and, like so many European colleagues, I feel this with pain and amazement. Indeed, each of us has great difficulty in admitting the disappearance of a person as energetic, and as full of life as Nevenka.
Also, on behalf of the entire Sens interdits Festival team, I send you our sincere condolences.
Draga Nevenka, ko takole prebiram zapise v tvoji žalni knjigi, sem presunjena. Presunjena, ker si dala še veliko več kot le nove zagone, nove prostore, nove ideje. Ker si globoko zaznamovala in zagnano podprla marsikatero še vznikajočo in neznano pot. Za kar smo ti vsi brezmejno hvaležni. Brez tebe ne bi bilo in ne bo isto.
Nisva se dobro poznali, je bila pa tvoja družba vedno prijetna, sproščena, polna nežnih objemov in toplega pogleda. Spomnim se tvojega neizmernega navdušenja in optimizma, ki je preveval najin pogovor.
Srečno pot, Nevenka, razturaj še naprej ❤️
Nevenko sem poznala vrsto let, srečevala manj kot bi si želela, a vsako srečanje je prineslo milino in nasmeh. Njeno delo, ustvarjalnost, povezovalnost, vedno nekaj novega, iskrivega, sposobnost dati prostorom nove pomene in vsebine, iz ljudi delati skupnosti, me je vedno navduševalo in navdihovalo. In potem novica o odhodu. Boleč občutek izgube in praznine, odšel je topel glas svobode in gradnik skupnosti. Pozdrav z Metelkove, draga Nevenka.
Tvoj ogenj strasti in ljubezni za sodobno scensko umetnost nikoli ne bo ugasnil. Naprej bo plamtel skozi vse nas, ki se jih je tvoja svetloba dotaknila.
Moj globoki poklon.
Ljuba Nevenka. Vsako jutro se zbudim s tvojim smehom, ki pa ne prežene globoke žalosti. In si rečem, tudi ta žalost je tako dragocena in posebna, kot ti. Samo da veš, da bova še vedno skupaj šli na sprehod in kaj dobrega pojedli in kaj dobrega popili, in jaz ti bom rekla, a veš, da je res, Nevenka ljuba, da človeka zares spoznaš šele potem, ko odide. Neskončno te pogrešam.
Samo nekaj dni preden sem izvedel, da Nene ni več, sva se srečala na Krakovskem nasipu, bila je na kolesu in sva si pomahala. Danes vem, da je bil to žal zadnji pozdrav, slovo od čudovite osebe, ki sem jo imel zelo rad in jo bom ohranil v najlepšem spominu. Gledališke scene zadnjih nekaj desetletij si brez nje sploh ni mogoče zamisliti, vsaj ne v tem obsegu in s temi dosežki. Hvala za vse, kar si naredila, draga Nena, ampak hvala tudi za tvoj nasmeh, iskrivi pogled in za tisto tvojo posebno mehkobo v glasu – to vse je pomembno in po vsem tem se te bom spominjal. Kolegice in kolegi iz Bunkerja, držite se in vztrajajte na poti, ki jo je Nena tako predano tlakovala, ona bi si to gotovo neizmerno želela…
Cijela ekipa Eurokaza je u šoku od tako iznenadne i prerane smrti. Bili smo na istoj frekvenciji, Nevenka u Sloveniji, mi u Hrvatskoj. Nedostajat ćeš nam jako.
Počivala u miru, Gordana
We will miss you, Nevenka. You were inspiring in all our encounters, no matter if it was about EU applications, in Feldenkrais lessons or with after-show drinks. Wherever you are now, they are lucky to have you.
Draga Nevenka, nisam te poznavao kao neki ovdje koji se opraštaju intimno i s puno ljubavi. Ali znam da si bila osoba koja je širila energiju moćne blagosti i davala sve od sebe. Zato ova tuga, odlazak takvih uvijek je preran, iako je njihovo život cjelovit i dovršen sada, kao i za pet ili prije sedam godina. Tvoje sve jako će nam nedostajati… i biti zauvijek s nama. Mirno putuj… Siniša
Chère Nevenka, ton rire, ta démarche, prendre les choses à bras le corps.. ton regard perçant.. coquin, marcher avec toi le long du canal , parler avec passion de ce qui nous anime dans la vie, rire sous la pluie de Paris,.. Le souvenir de ce moment avec toi reste lumineux et joyeux dans mon coeur, c’est une mémoire vive. Amour et lumière dans ton voyage infini ..
Rest in power Nevenka. You left a wonderful legacy.
Love and hugs to the Bunker Amazons ❤️
Draga Nevenka,
Imel sem to srečo, da si tudi meni prispevala k ugledu, ko sem v devetdesetih letih služboval v New Yorku in nato še enkrat nekaj let kasneje v Lizboni. Želim si, da bi z Ellen Stewart (La MaMo) tudi na oni strani, z roko v roki, naredili kaj zanimivega.
Que la transition te soit
douce, chère Nevenka
Draga Nena,
Nimam besed, da bi opisal vsa čustva, ki se neprestano prelivajo eden v drugega kot udarci vetra ali morski valovi.
Z Maxom in Lidijo si bila v ekipi Gleja in tam sem z vašo pomočjo vstopil na gledališki vlak….. in zdaj si se jima pridružila še ti.
V miru potuj, potuj, potuj, potuj naprej…….
Draga Nena, radoživa prijateljica in dolgoletna sestra v poklicu. Generacija moja. V svojem imenu in v imenu kolektiva Kina Šiška ti lahko povem le to, da sem neizmerno žalosten. Bila si unikatno bitje tega planeta in morda, upam, se ob priložnosti srečava v vsemirju. Tvoja telefonska številka je shranjena. Za vsak slučaj. Simon
Ma chère Nevenka, I cannot yet grasp that you have passed that river leaving behind zillions of wonderful memories with your loved ones, friends, colleagues, people from all over Europe and beyond. We all will remember you for different things but certainly all for your generosity, openness, artistic curiosity, dedication, relentless work to build Europe together and connect people, organizations and regions through inspiring artistic encounters. I am thankful to have had the privilege to get to know you over the years, and to connect through hearts and minds. Sail well Nevenka, you will be much missed.
Dear Nevenka,
we met so many years ago in Lublijana, when I came to do the installation hortus and present the private collection of Acácio Nobre which turned out to be such a lovely mess since it was the first time ever I played while having Zoë, my one year old daughter 24h per day around. You were always there, always providing for everything, always behind any crazy radical project. Thank you for believing in so many of us who could not have possibly have thrived without you.. All my love, Patrícia Portela
Nasmejana, polna idej, iskriva, neomajna borka za umetnost in navdih mnogih je nenadno odšla.
Sprva šok pa saj ni res, kako lahko taki ljudje gredo prav v času, ko jih najbolj potrebujemo in nato velika praznina.
Nazadnje, ko sva se srečali ob Ljubljanici ti na sprehodu nasmejana jaz pa v stresu si mi z toplim objemom iskreno zaželela vse dobro.
Hvala ti za vse iskrive ideje, optimizem, pokončnost, znanje in veliko srce, ki si ga neizprosno delila.
Nena neponovljiva neskončno dragocena ostajaš inspiracija za prihodnje poti in podvige.
Globoko sožalje vsem žalujočim.
I met Nevenka in several European platforms for contemporary performing arts in the last ten years – always involved with artists and other colleagues, passionate for the arts and its role in society. I was shocked by the news of her sudden demise and wish Bunker and everyone close to her lots of strength with this big loss.
Dear Nevenka,
Meetings with you in Ljubljana, Ghent and other numerous European cities taught me so much about how to approach our work in the performing arts with friendliness, sense of humour and an open perspective. During the 20th birthday of Mladi Levi in 2018 it was such a treat to see you shine, both elegantly and mischievously als always, together with your strong and beautiful team of Bunker. What a powerhouse, what a woman, what a wonderful human being. You will be missed by so many.
Dear Nevenka,
Even though we met very recently, about 1 year ago, you touched my heart very deeply.
I learned something new every time you spoke and I could be listening to your stories and visions for hours.
You have this huge heart and such an authentic soul, that it would be impossible not to feel profoundly connected with you. What an energy of life!
You are an example of courage, assertiveness, passion, laughter, dedication and of an immense love and hope for a better future.
Your legacy is as majestic as you are and it will last. We will honour you and all that you’ve built!
May you rest in peace and look out for the rest of us.
May we always be inspired by your light <3
sit tibi terra levis.
Dear Nevenka, we met many many years ago, at the very beginning of your artistic adventure and since that time I realize that it would have been a great adventure full of success and recognitions.
Despite of my attempts to come to MLADI LEVI with the MOTUS Company, I never reached the objective to meet you again.
Life is often cruel and in this fast running around driven by our busy work, we miss the occasion to stay with the people that really touch our heart. Now I will not have anymore another occasion, but I am sure that I was lucky to share with you at least a small part of my journey.
Thank you, the dance world will not forget you.
Dear Nevenka, a young birch will be planted for your company! Thanks for having been among us! Have a good journey! Eva Maarika
Dear Nevenka,
Thank you for everything.
I will never forget what you did for all of us. Peace and love
Draga Nevenka i nakon toliko godina ostalo je toplo sjećanje na naše susrete i suradnju izmedu Toscane i Ljubljane.
Osoba dinamične, jake a istodobno fine energije. Ostat će u sjećanju. Zaleći zbog tako iznenadnog odlaska ono sto nam ostavljaš su krugovi u vodi koji će još dugo širiti plemenito bogatstvo tvojeg djelovanja. Pozdrav iz Toscane, Montepulciano
Purnam adah purnam idam
purnaat purnam udachyate
purnasya purnam aadaayaa
purnam evaavashishyate.
This is full; that is full.
From fullness, fullness comes out.
Taking fullness from fullness, what remains is fullness.
Shantipatha, Ishavasya Upanishad
Nevenka, you are in our hearts forever. Many trees will be planted in your name. A whole forest will remind us of your kindness and dedication.
Walking along the River in Ljubljana once with you, you took my arm to demonstrate a Feldenkries technique I was curious about.. On a busy street my whole body found a perfect moment of peace – entirely down to your single, momentary warm and intelligent touch. I have never forgotten it and I never will. My dearest Nevenka how much I enjoyed your company and how you instinctively invited us all to participate in the serious and bold fun play of art making. I will think of you always diving in your beloved blue waters of the Adriatic. Swim well our lovely lovely one. We will do our best on dry land without you. Love Lucy
Dearest Nevenka,
You will be missed but not forgotten, the passion, love and intelligence you put in our profession will keep inspiring me.
Thank you for that.
Stéphane
Draga Nevenka, del mladosti, ki sva jo preživele skupaj ne more vzeti nihče. Vedno si bila naš navdih in borka za uresničitev sanj.
Such a sad loss 🙁 She was a a remarkable woman, a joy to work with, many laughs and fun. Heartbroken. Wish strength for those who remain behind.
Zjutraj mi je zazvonil alarm na telefonu, ki me opozarja, naj se pripravim na online Feldenkrais vajo in nisem si mogla pomagati, da ne bi kliknila na Zoom povezavo, pa čeprav sem vedela, da bom videla le “Waiting for the host to start the meeting”.
Razum ve, kaj se je zgodilo, srce pa še noče vedeti…
Spoznala sem jo pred več kot desetimi leti, ko mi je s Feldenkrais vajami izboljšala življenje. Navduševala me je njena milina, optimizem, modrost in duhovitost. Zelo jo bom pogrešala…
I always felt warmth in my heart when hearing the words Nevenka Koprivšek in the air. it is such a sad day… much love to all of you, dear friends in Bunker. I am forever grateful to the encounters and experiences I have made because of Nevenka and you! <3
Speechless but you will always live in my memory as someone energetic, thoughtful, passionate, warmhearted and cheerful. I never will forget those moments and words we shared in Ljubljana or somewhere else. You were more than a driving force … an exceptional human being.
Dearest Nevenka,
You were my kind of woman,
generously, obstinately spreading your enthusiasm for contemporary arts across Europe and beyond.
You infected many of us with your bold ideas, your laugh, your limitless hospitality.
May numerous trees grow and bloom everywhere, remembering your invaluable contribution…
Hilde
Dear Nevenka, What a gap you leave in my sense of Europe. So warm in your welcome to Ljubljana, such an inspiration in your commitment to contemporary performance and new ideas, so committed to their realisation. Your courage and humour will be so greatly missed by all you touched but your spirit will be held close forever.
Nevenka nous a permis de découvrir la scène artistique de Slovénie et aussi son pays, le souvenir d’une balade et d’un magnifique repas dans les montagnes. Elle manquera dans le paysage européen.
I’m very sad that together Nevenka and me can’t meet and talk anymore. My thoughts are deeply with her, but I can’t write it down… or I don’t want
… a shock went through me reading about the passing away of Nevenka. It has been a while since we saw each other, but somehow knowing she was there, was a comforting, energizing thought. The world and me will miss her presence. A tree will be planted. And a candle lit.
Annemie
Pogrešam te, draga Nevenka.
Bila si velika borka in navdih generacijam umetnikov, počivaj v miru.
Marina
Nevenka, will miss u deeply… u deserve a full forest of trees… Big love from the North, Sven
Bunker je bil edini, ki nas je pred leti razumel in nas s festivalom kratkega filma FF600, vzel pod streho Stare Elektrarne! Hvala Nevenka in iskreno sožalje vsej ekipi!
Holalala !!!
Quelle triste nouvelle !
Une amie si chère.
Que la terre lui soit légère.
Nevenko drahá,
I will miss you till the end of my life. Embrace and love. P.
Nena, Lubljana brez tebe?
Težko predstavljivo, zelo boš manjkala!
Globok poklon, draga Nevenka.
Tvoj prispevek neodvisni uprizoritveni sceni je nenadomestljv.
Hvala za tvojo zapuščino, ki bo še naprej bogatila naš prostor.
Ostajaš del nas.
Nevenka, I would like to wish a great travel to the other side, send you light and love to find the way and send my love and condolences for the family and friends.
Ljuba Nena!
Minila so več kot štiri desetletja, kar sva se spoznala. Od prvega srečanja, naših Železniških informacij v Gleju, preko srečanj s Feldenkreisom pa do najinih zadnjih pogovorov na Golovcu, si odpirala v meni prostore ustvarjanja in človeške topline, za kar sem ti neizmerno hvaležen.
Pogrešal te bom!
Boris
I don’t remember exactly whisch IETM meeting we met. but I feel very sad to-day you are’nt there. too early you yo leave us… missing you… love for ever… Agnès Blot/Barcelona.
NEVENKA ❤,
hvala, ker si nas povezala v Kulturni četrti Tabor ter za vsa čudovita druženja. Ostala boš v naših ❤.
Draga Nevenka, lepo potuj! Svet je sedaj revnejši za eno krasno, prijazno umetniško dušico. Pozdrav onkraj neba, Lili Šturm
Thank you very much for everything you have done! It was an honor to have met you and we will never forget your beautiful and inspiring words. With love from Athens
Če so mesta ljudje, potem je Ljubljana izgubila en svoj pomemben košček…
Ni teh besed …
Lepo, da si bila.
Pretresena sem, da si odšla, kar tako, kot sredi stavka … Naučila si me, da je okej bit pogumna, da je okej imet mnenje, tudi če je čisto drugačno od mnenja vseh ostalih. Da se je v distopičnem svetu treba boriti za utopijo, za ideale, za vrednote. Hvala ti. Ni lahko bit outsiderka, je pa mnogo lažje, če je v tvojem okolju nekdo, ki je tako pot že prehodil. Ne bom te nehala spoštovati in se zgledovati po tebi.
Draga Nevenka,
vsi, ki smo si kdaj služili kruh na neodvisni sceni, smo tvoji dolžniki. Tvoja veličina je tudi v tem, da si za sabo pustila tako močno ekipo, ki bo zmogla nadaljevat tvoje delo.
❤️
Draga Nevenka
Lepo te je bilo poznati!
Iskrena, energična, vizionarska. Inspiracija za prihodnost.
Sožalje vsem žalujočim.
drage moje,
nadam se da se držite kako tako i da se uspijevate paziti i nalaziti makar sitne prostore razuma i mira.
vijest o odlasku nevenke, tako naglom i tako iznenadnom, ne ide u glavu, i ne ide iz glave. ne znam što bih vam i mogao reći da vam ikako olakšam, jer i sam nažalost znam što je nagli i neočekivani i nepravedan i stotinu drugih ne odlazak, ali pišem vam iz neke potrebe čak i sebične da sredim misli. važno mi je reći vam da mislim na vas neprestano, da me tješi uvjerenje da ste jedna drugoj podrška i da imate mnogo ljubavi oko sebe. ako vam išta bilo šta makar najmanja ili pak najveća stvar treba – javite se bilo kad. znam da često zvuči kao usputna rečenica, ali mi nikad nismo bili usputni, čak i kad jesmo 🙂 dakle, zovite za bilo što, bilo kad.
nevenka je mnogo značila mnogima, to je tako jasno bilo prije, ali sada je opipljivo, jer je gotovo opipljiva tuga i poštovanje i nježnost koja izvire sa svih strana svijeta. nevenka je meni prije 20 godina, kad sam tek počinjao raditi ovo što i danas kao radim, pomogla biti dio te tako dobre ekipe iako nisam bio ni blizu ekipe, iako nisam imao ništa iza sebe do ideje nekog festivala koji sam želio raditi jednom kad uspijem smisliti način. nevenki je ideja bila dovoljna da prepozna nešto i da podrži, da odluči unijeti svoju magiju spajanja ljudi, impulsa, energija. nevenka s te strane nikad nije razočarala. i to nije ni blizu bio jedini put da je bila od pomoći. ali to smo sve znali da je ona – puna ideja, odličnih promišljanja, empatije, sigurna u sastojke o kojima je potrebno brinuti kad je riječ o ljudima, kreativcima, smotancima.
nekoliko puta mi je otkočila leđa na putovanjima i spasila me, jednom me masirala u nekom vlaku negdje u evropi dok se nisam mogao pomaknuti i nije htjela me pustiti dok mi nije bilo bolje, družili smo se svojski često i svugdje i nikad neću zaboraviti jednom u briselu kad smo pretjerali do jutra. i drugo jutro smo imali panel diskusiju – doslovno tri sata nakon što smo došli u hotel iz našeg “turističkog obilaska”. ja sam tri rečenice uspio izbaciti iz sebe, ali ona nam je fokusirano spasila crvene mamurne obraščiće 🙂
ovih anegdota ima koliko hoćeš, to svi znamo, i to su sitne sličice mozaika naših sjećanja i mitova.
baš me pogodio odlazak naše drage nevenke, jasan mi je njen glas, pogled, gesta i suosjećam s vama duboko u srcu.
veliki zagrljaj svima,
z
Ljubljana je izgubila eno najmočnejših žensk, kar jih poznam v svetu sodobne umetnosti. A zaradi velkosti duha in srca nikoli zares umrla. Naredila si veliko za vse nas in hvala ti.
Nevenka, hvala.
Zaradi Nevenke sem dolgo časa živel v iluziji, da je Bunker nekaj normalnega, da so Mladi levi nekaj normalnega, da je Stara elektrarna nekaj normalnega, nekaj, kar je povsem samoumeven, ustvarjalen del vsake normalne družbe, v kateri mi je v veselje živeti in delati.
šele kasneje sem z leti in potovanji in srečanji in festivali po svetu spoznal, da je vse to vse prej kot normalno, da je posledica vizije, energije, želje, predajanja, veselja do dela, umetnosti. Njenega, in ljudi, ki ste jo obkrožali, podpirali, vlekli, gradili, povezovali.
Upam, da bo vsak od nas v sebi našel še več Nevenke in vlekel, gradil, povezoval dalje, bolje, še naprej. Zato, da bodo bunkerji, mladi levi, stare elektrarne in pretok mednarodnih idej in ustvarjalcev nekaj popolnoma vsakdanjega, del družbe, v kateri bo vsem v veselje živeti in delati.
Viharili sva, se iskrili, iskali najboljše rešitve za Bunker … Vedno odločna, pozitivna, misleča s svojo glavo, vizionarska in s čutom za človeka. Nemogoče je bilo vedno mogoče. Spoštujem te in se ti zahvaljujem za vse, kar si storila za razvoj gledališča v najširšem pomenu.
Šla si, a ostajaš z nami.
Mojca
Draga Nevenka, ni vas več med nami, a vse dobro, ki ste ga storila bo odmevalo neskončno.
Sožalje družini in sodelavcem.
Draga Nevenka, spomnim se prvih clankov, ki sem jih prebirala o Tebi, Elektrarni in o Mladih levih. In Tvojega portreta. Svetlega in iskrivega. Z mocnim in hkrati neznim pogledom.
Inspiracija zame, takrat mlado kulturologinjo. In ko sem Te nekaj let kasneje koncno spoznala, sem lahko ponovno prepoznala to vztrajno moc in neznost hkrati.
Hvala Ti za oranje ledine!
Izrekam iskrene sožalje sodelavcem, slovenskim kulturnim ustvarjalcem, Nevenkinim bližnjim,
Delo, ki ga je Nevenka opravila za vse nas, je neizmerljivo. Opravi ga lahko samo nekdo, ki je zavezan
svojemu področju in javnemu dobru, ki verjame, da sta znanje in umetnost temelj dostojanstva , ki je
pripravljen svoja številna spoznanja darovati drugim in jih izmenjati z drugimi.
Nisem dobro poznala Nevenke, kot jo imenujet,e a spremljala sem njeno delo, ki mi budi globoko spoštovanje, meni in sodelavcem Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Eh ! qu’aimes-tu donc, Nevenka? — Oui, je sais tu aimes les nuages… les nuages qui passent… là-bas… là-bas… les merveilleux nuages !
Spoznal sem te preko Maksa, ki se nikoli ni ukvarjal z nezanimivimi ljudmi. In v to sem se zelo kmalu preprical tudi sam, ko sem spremljal tvoje ustvarjanje in obcudoval tvojo predanost in strast do umetniskega ustvarjanja. Zdaj vaju obeh ni vec, in ta nas svet zato ni le malo, ampak precej bolj siv in nezanimiv.
Draga Nevenka, hvaležni smo, da smo del naših poti lahko delili s tabo!
Počivaj v miru.
There are just a few people in the European arts scene who only need one name. Nevenka was one.
Our paths crossed infrequently, or maybe frequently, at cultural sector network meetings and conferences across Europe – many IETM meetings and European arts conferences over the past 20 years. There was a memorable European Rencontres symposium at the French Cultural Centre in Cluj in 2004, where the unreconstructed and barely post-communist Hotel Sport hosted a lively gathering of curious arts organisers and thinkers, trying to grasp the complexities of the Romanian situation and prospects for cultural mobility in a soon-to-be enlarged EU. Mainly I recall a huge wave of laughter and conviviality threaded through that meeting, with Nevenka always at the centre.
Our paths also crossed Tokyo, visiting a mutual friend on several occasions. And, although we didn’t intersect at the same precise time, I benefitted from her curiosity instincts as it was Nevenka who slid open a modest no-name street door to discover a tiny 6-seat restaurant which served the most divine food ever encountered in Japan with warm welcomes from the chef and his wife on each visit.
Perhaps we might have met on an Adriatic island, at a Feldenkreis workshop. Her generosity in offering zoom sessions at the start of the European lockdowns in spring 2020 drew me in.
Who of us knew whether Nevenka was a common name in Slovenia? No matter – she was the only one we knew, and she leaves an empty space, enormous sadness and many rich memories. Travel well dear Nevenka.
…svaki susret sa tobom Nevenka je bio nešto novo, neki novi rad, i tvoje i moje nove životne priče za koje je uvijek bilo vremena…sve sa poznatim osjećajem sigurnosti da sve što radimo i zašto se borimo ima smisla…teško i tužno je to zamisliti ali duboko u srcu mi se čini da svi zajedno moramo nastaviti sve ili bar dio stvari koje si započela i nesebično dijelila ❤️..nedostajat ćeš al baš 🖤
We have always considered Nevenka as part of the big family of Santarcangelo Festival.
Her sudden loss leaves us deeply saddened.
We will never forget her extraordinary warmth in welcoming us, her professional curiosity and courage.
We will hold her legacy in our paths.
With our warmest thoughts,
the team of Santarcangelo Festival
Draga Nevenka, ne morem verjeti, da ne bom nikoli več slišala tvojega glasu. Glasu, ki je premikal misli in telesa. Upam, da si v svoji zadnji tišini čutila, kako si cenjena in ljubljena.
Draga Nena – koliko energije, direktnih pogledov , opazk, prepotrebne kritike in dobronamernih besed si bila sposobna izreči, udejaniti . Zaradi tebe smo postajali boljši ljudje.
Draga Nevenka, tvoj odhod je ustvaril veliko praznino in globoko žalost v srcu vseh, ki smo te poznali in imeli priložnost preživeti nekaj časa s tabo. V vsem, kar si ustvarila, pa boš živela naprej. 24000 baci.❤
Zaradi Nevenke so se stvari zgodile. S toplino, dostopnostjo in radovednostjo je premikala meje, pričarala priložnosti in oživljala cele soseske. Vedno je imela čas za nas, ne glede na to, kako bizaren problem je bil. Z njo je s Tabora in s sveta odšlo toliko znanja, energije in dobre volje, da bo ta manjko težko kdaj zapolniti. Nevenka nas je naučila vztrajati. Brez nje bo težje ampak obljubimo, da bomo še naprej vstrajale. Nevenka, tvoja energija ostaja z nami.
R.I.P. Nevenka. Med drugim je orala ledino pri povezovanju skupnosti, sodobnih umetnosti in okoljevarstva in povezovanjem s ciljem pravičnejšega sveta…
Sploh ne morem verjet. Velika izguba. Sožalje vsem žalujočim…
Živa in cela ekipa Focusa, društvo za sonaraven razvoj
Moje iskreno sožalje svojcem, sodelavcem, umetnikom, sceni in vsem nam ob nedoumljivi, prehitri izgubi pogumne, tople in prodorne vizionarke Nevenke.
Pogrešali te bomo, veliko dela nas še čaka…
Irena
Amazing force in this world. You will be missed.
Nevenka, dear friend, colleague and mentor…thank you for your courage to speak up for the fragile ones, thank you for your strength to change the world of culture, thank you for inspiring us to look at the world with a critical gaze, thank you for being the kind and caring human i have known you to be. Your loving spirit stays present in our hearts. ❤
Paul Newton, Annick Charpillon, teachers and students of the Feldenkrais Self-Wise Method trainings in Paris (http://self-wise-feldenkrais.com ) learned with deep sorrow of the sudden death of Nevenka.
We salute her extraordinary youth, her strength and her inventiveness in imagining links between the art world and our Feldenkrais practice.
We lose a colleague, a kind and humanist friend – who transmitted the method with simplicity and humor to students and the public: this made her a Feldenkrais practitioner of profound richness.
Our thoughts are with her relatives and her “artistic family” at the Bunker and elsewhere in the world..
Draga Nevenka, kakšen šok! Tvoj skrivnostni nasmešek, daleč zazrt pogled, dobrotljive in pametne besede, odločnost in odličnost brez primere … Odrske deske in prostori bodo ohranili spomin nate, na Cresu pa bo narava še naprej valovala v upočasnjeni in premišljeni Feldenkrais maniri. Moj poklon!
15-20 years ago when I had a chance to do several projects in Slovenia as an artist and also an art producer, I met Nevenka for first time. I was deliberately taken by her strength and vision about changing cultural climate not only there, but in all Eastern Europe. She was always an inspiration and an example of an independent leader. Thank you, Nevenka. May your soul have a nice journey beyond ❤
5 zjutraj. Mraz. Primila si me za roko in močno držala ko je bilo treba s telesi braniti ranljivega človeka. Redki so ljudje, ki so iskra tisočih svetov. Tvoje besede bodo inspiracija. Tvoje delo bomo nadaljevali. V čast mi je bilo ❤️
Draga Nevenka, toliko idej in poguma ter uvida v razvoj in napredek na področju umetnosti je s tabo nenadoma odšlo. Nič pa ne more izbrisati pečata, ki si ga pustila z izbrano ekipo fenomenalni in močnih Bunker punc, ki bodo naprej pisale zgodbo tako, da boš nanje ponosna, tam na drugi strani mavrice.
to je BOGASTVO DUŠE. Srečati tako žensko eno dopoldne, si povedati bistvo BITI, ko imata obe ženski 60+ in se vidita prvič in brez besed ugotovita, da obstajajo podobnosti in obstajajo razlike v BITI. Moj spomin na tisto kratko dopoldne je tako močan, kot je globoka moja neizmerna žalost ob njenem odhodu, saj je odšlo tisto dopoldne, tako polno resnice o BITI pri 60+. Hvala ti, Nevenka.
❤
Draga Nevenka, pionirka in vizionarka sodobne kulture. Vedno si v mislih in dejanjih prinašala kaj svežega, novega, prodornega. Še sedaj nekje hranim čudovit plakat predstave “Na svojem mestu” . Predčasna. Tvoje besede so stale in imele mesto. Znala si z dostojanstvom povedati kar misliš na ustrezen način. Nekoč davno si mi rekla: “Veš, za take kot smo me ni služb, delo si moramo narediti same!” Imela si svoje prostore in mesta, pa skrivne počitnice in pobege. Znala si zagrizeno delati, a tudi uživati! Znala si dati, nesebično. Tvoje Feldenkrais vadbe, delavnice in lekcije so bile legendarne in tudi tu je bil tvoj doprinos ogromen. Zanimalo te je tisoč stvari in tisoč poti, ko si bila tu in tam, z letalom, peš ali na kolesu naokoli, z nasmehom na ustih in vetrom v laseh. Pelji se dalje draga, onkraj…, a tu bo praznina neizmerna!
Pred tedni je v Parizu umrl Jim Haynes (87), ki je bil facebook pred facebookom in živel toliko življenj, da bi lahko napolnil vsaj 5 biografij. Družil se je tako s Henryjem Millerjem, Samuelom Beckettom, anonimnimi popotniki v Parizu in Nevenko Koprivšek. Nevenko je njegov odhod v začetku januarja močno pretresel. Kdo bi si mislil, da bosta dva tako zelo posebna povezovalca ljudi in spodbujevalca zanimivih gledaliških projektov odšla tako zelo skupaj. Nevenka je bila naš facebook pred facebookom. Ni vlagala v hiše in drage kamne, vlagala je v ljudi. Na zaresnem facebooku pod Bunkerjevo objavo o njeni smrti me je kljub vsemu presunilo, koliko ljudi se je dotaknila po svetu in doma. Številne nas je spoznala z Muzejem prekinjenih ljubezni, a vendar zanjo ni bilo “ne pozabljenih prijateljstev ne pozabljenih sodelovanj,” kot je zapisala Tanja Lesničar Pučko.
Nevenka je bila zame Pariz in Bohinj in Unije. In Mladi Levi. V času, ko sem bivala v Parizu so bili tedni, ko je bila ona na enem od svojih usposabljanj za Feldenkreis, vedno polni imenitne hrane – kuhala je kot Francozinja – predstav, ki so se kasneje znašle na Mladih levih in zanimivih ljudi. Razkazala mi je bare, tržnice kot je Aligre in ostrige pri Rdečem baronu, knjižnice, kulturne centre in gledališča na obrobju, kje so gostovali veliki režiserji in prijatelji kot sta Milo Rau in Christine Jahady in drugi. Pariz sem z njo prehodila in vmes poslušala njene zgodbe, kako je bila šoferka za režiserja Mila Raua po Bosni. O ljudjeh, ki so se zataknili pri Chez Georges, pajzlu pri cerkvi St. Sulpice, ki jih je spoznala v času študija igre v Parizu in jih je zalotila tam posedati še 30 let kasneje. Pa o karieri varuške v Parizu, režiserjih in igrah, feldenkreisu in Miriam iz sosednje ulice, počitnicah na Dominiki s Pascalom, kulturnih izmenjavah, rezidencah, projektih z Milico in predvsem in veliko o Bunker- power in Bunkercah.
Po Parizu sva bili nekajkrat skupaj v Bohinju. Na vrtu eksistencialistov. Prav tam, pod drevesom, kjer sta z Dedierjem nekoč posedala Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, sem izvedela za tvojo smrt. We are our choices, je nekoč zapisal J.P Sartre. Nevenka…made good choices.
Tišina za tabo bo dolgo razsajala. Srečno pot, kamor si že tokrat šla, Nevenka draga in pozdravi mi Marka Zorka.
Dear Nevenka, it is difficult to accept that you have left us.
I feel your quiet and warm strength every time I think of you. So many memories come to my mind: the late night discussions with the Board of Danse Bassin Mediterranée, our collaboration in the nomadic Sites of Imagination project, brainstorming around art and participation in the Create to Connect network, thinking of art and climate change with our friends from Imagine 2020 and ACT – Art, Climate, Transition, countless conversations about artists and their work (and our shared concern of making the work of artists from the south more visible on the international scene), but also the happy dinners, the occasional party, and now and then a walk on a sunny beach or in a green park.
It was always good to be near you, Nevenka. We will miss your attentive, thoughtful and warm presence, but your force and enthusiasm will live on in the many people you have touched.
It is a sunny afternoon in Lisbon. I will plant a tree for you, as our friends from Bunker suggested, and drink a glass of wine in your memory.
Draga Nevenka!
Hvala za Mlade leve v katerih sem nastopal! Pogrešal te bom.
❤️
Dear Nevenka,
We are devastated to hear this sudden sad news.. Not only the performing arts scene in Ljubljana but the international performing arts seen will miss you, your enthusiasm and your unrelentless support for upcoming and established artists and experimental contemporary work. It was a pleasure and a great honour to work with you. Our thoughts are with you, your family, your friends and the team of Bunker and around it.
Nevenka was one of my first real friends in IETM. I remember her staying in my apartment in Brussels and describing how beautiful her city was because it had ‘a river, like a heart, running through it’. She herself had a heart like a river running all through her. And traveling all over the Slovenian countryside when we had the mad idea to buy a house together. Basically it gave us an excuse to visit beautiful places, stop and eat fantastic food and drink wonderful wine, and go skinny-dipping in mountain streams. Others will bear testimony to her passion for, and complete dedication to artists and their productions, to building collaboration whether in the torn-apart Balkans, the EuroMed or Europe or the world! I will remember her generosity, intelligence, indomitable spirit and above all that wonderful, wonderful low dirty mischievous chuckle, always ready. And yes Nene, not to forget your beauty. As others have said before me, you will not leave us- your spirit will stay in our hearts.
Thinking of the lunches in the garden, the sweets after dinner, the laughs, the soft strong words of encouragements, her wisdom, the drinks, the passionate talks about theatre. Thank you very much Nevenka for sharing with me. Nevenka, we will miss you dearly. Wishing all of you lots of strength and courage in these difficult times <3
Kako razumeti rahločutnost našega obstoja?
Kako napisati naj ti duša počiva v miru nekomu..s kom se dopisuješ zadnje dneve okrog telovadbe..in imaš na FB čez 200 skupnih prijateljev, ampak vam še ni uspelo priti do tega obdobja v življenju, ko najdete čas en za drugega…tko..čisto navaden čas..za nič?..Kavo..morda klepet..o npr..ničemur..?
Povabila me je v skupino za tele njene specijalne, a zame “korona telovadbe”, in čeprav sem vedno na seznamu se nikoli nisem zares udeležila teh vaj…Ko sva se srečali na protestih mi se nasmešila in rekla..tebe nikoli ni..kaj se mi pa zahvaljuješ ( sem se, namreč, zahvalila, ker sem bila med njenimi prijatelji tam ..na mail listi).in se smejala..Sem rekla..nič ne skrbi…se bom enkrat priklopila..sedaj mi je samo pomembno, da sem med ljudmi..Bom že. In sem se nasmejala nazaj.
*
.Ni me skenslala nikoli.. Pisala je zadnjič pred parimi dnevi v skupni poštni nabiralnik…
*
Nevenka Koprivsek
tor., 9. feb. 11:51 (pred 5 dnevi)
Za skp: jaz
Pozdravljen-i,
običajno se je na učno uro vedno možno priklopit kakih 10 minut pred začetkom. Sporočam, da imam danes pred našim začetkom še en drug zoom in da lahko odprem našo povezavo takoj po 19h. Tako, da začenjam s par minut zamude.. da vas ne bo skrbelo 🙂
drugače vse po starem..
Najavljam pa tudi serijo krajših tematskih delavnic (čeljust, oči, medenično dno..) ki bodo potekale vsak zadnji petek v mesecu.. cca. od 16 do 19h.
Prva bo že 26 februarja..več informacij sporočim naknadno..
lp
Nevenka
*
eto.
i šta sad..reći. Kako razumeti….da je čez noč naenkrat prišel čas za posaditi njeno drevo 🙁
🌳
Fb / February 14 at 9:52PM /Shared with friends/
Draga moja, dala si mi več, kot bi si lahko predstavljala. Zelo bom pogrešala tvoje feldije. Res. :’-(
Sunday night we received the sad news that Nevenka passed away unexpectedly and much, much too soon. We at Noorderzon have known Nevenka for years; a true friend. Among other things, Nevenka was artistic director and founder of theatre and production house Bunker in Ljubljana (Slovenia). Nevenka and Bunker are and were the ‘driving forces’ behind, our EU networking programs Create To Connect (2021-2017) and Create To Impact (2019-2022). But Nevenka is and was so much more; a true force of nature, as they say. She has been at the cradle of many art projects, venues, dynamics an ideas, networks.
Wherever Nevenka was, something always happened. And above all, Nevenka was a fantastic, sweet, funny, intelligent, strong woman.
We wish all our friends from Bunker, all artists and companies, all network partners, all colleagues, friends, family and loved ones lots of strength.
Love, Femke, Mark and everyone at Noorderzon
Nisem te osebno spoznala .. tu pa tam sem te videla v množici, in slišala sem toliko lepih besed o tebi… spremljala sem delo tvoje ekipe, pod skrbnim očesom njihove Nene. Nekako je to bilo dovolj, da me je tvoj odhod pretresel, kot , da bi bili prijateljici.
Upam, da bodo zmogli in premogli toliko moči nadaljevati tvoje delo in vizije. Upam, da, vse kar si še imela v mislih nisi odnesla s sabo …..
Upam, da tvoj Bunker bo preživel to tragično izgubo in v tvojem imenu živel naprej. Vem, pa, da jih boš podpirala iz nebes…
Izjemna, pogumna, navdihujoča, neponovljiva …. Nena. ❤️
Globoko sem pretresena, da naše drage Nevenke ni več med nami. Moje iskreno sožalje vsem ob izgubi sodelavke in naše skupne prijateljice, čudovite in srčne osebe. Njeno delo in pogum, vizijo in ljubezen do sodobne umetnosti sem vedno občudovala, izjemno in polno je zaznamovala čas, ki smo ga skupaj živeli. Še posebej zato, ker je to počela s toplino, tako iskrivo in odprto, kakršna sta bila tudi njen objem in nasmeh. Njeno delo je neizmerno bogato, njena človeška toplina brezmejna. Prežemajo me spomini na vse, kar smo skupaj preživeli, od glejevskih let do pogovorov, predstav, mrež, konferenc in festivalov, plesov, piknikov, spomini na njene besede, misli, na njene borbe za prostore umetnosti in njeno človečnost in srčnost.
Nena, zelo te bom pogrešala,
tvoja Bojana
Kako me je Nevenka naučila delati se Francoza
Draga Nena, minilo je trideset let, odkar sem te v Gleju pocukal za rokav, če prideš pogledat Betontančevo predstavo “Pesniki brez žepov”. Pred tem sem pomil scalino v kleti poljanske gimnazije, kjer smo trenirali. Prinesel sem Ti ukraden oblazinjen fotelj iz ravnateljeve pisarne in Te posadil vanj. Prišla si iz Pariza. Zame, z vasi doma, kot, da si padla z asteroida B612.
Na koncu si rekla: ” Commençons le flux de bonnes nouvelles.” Rekel sem, da ne govorim špansko, sem pa vesel, da Ti je bilo všeč. Potem si se zasmejala in rekla, da mi ni treba znati plesati kankana in na pamet recitirati Baudelaira, da bi človek zmogel pocukati za brado oblake, čudovite oblake, ki romajo, tam doli … Da moramo biti najprej svoji, da bomo lahko od koga drugega in, da naj se ne delam Francoza, če sem lahko prebivalec neba. Bon voyage in sva šla skupaj na potovanje po vseh celinah sveta.
Leta 1992 sva skupaj zmagala v Parizu. Ti si bila umetniška v Gleju in jaz zaletav betontancar. Predstavi se je reklo “Za vsako besedo cekin”. Ti si govorila francosko kot Edith Piaf in jaz slovensko bolj kot riba. Na podelitvi nagrad so ob napovedi Grand – Prixa za najboljšo predstavo poklicali najina imena. Režala sva se kot pečena mačka, češ, je pa res fino, da imata dva Francoza ista imena kot midva. Ko sva končno ob reflektorju v najine glave, ja, videti je bilo kot, da sva na podelitvi oskarjev, odprtih ust in bolščečih oči ugotovila, da gre res za naju in ne za francoska soimenjaka, sem se skušal skriti pod sedež, češ, verjetno je pomota, si vstala, smeje pomahala v kamero in mi dejala: “Merde a Dieux, ne delaj se Francoza. Vzemi, kar nam pripada.” Pa sem šel gor, vzel kipec, diplomo in nefrancoska poljuba hostese. Tres jolie. Na pogostitvi sva spila vse šampanjce, pomahala žiriji in zajahala kolesi ter vriskajoč oddrvela po trasi Tour de France v Slavolok Zmage, prepričana, da bo jutri Cankarjev dom postal Hram alternativne kulture in midva Don Kihot in Sančo Panča premaganih mlinov slovenske majhnosti. Takrat si me naučila, da sem lahko v predstavah tiho, pa vseeno kričim.
Leta 2006 si me poslala v Aurrilac na največji festival uličnega gledališča v Franciji. O uličnem gledališču nisem imel pojma, zato sem iz Ljubljane šel že ob treh zjutraj. Vzel sem letalo, prestopil na vlak in potem, ker so sprevodniki začeli štrajkat, še na avtobus. Ko sem mislil, da je že konec muk, minilo je že šestnajst ur potovanja, so od nekod privlekli še osla in ga hoteli oprtati z menoj. Osel ni poginil pod mojo težo, ker sem se uprl, na konec sveta grem pa raje po kolenih in sem vzel taksi. Na mojo srečo je bil taksist skoraj naše gore list in sva lahko vrtela jezike o tem, kako lepo mu je v Franciji, ker skoraj vsi govorijo po njegovo.
Zjutraj je bilo v mestu ljudi kot toče. Vsi so vreščali in ropotali, sam pa nisem razumel nič, samo merci in bon jour, pa premišljuj kot Foucault. V štirih dneh se je mimo mene sprehodilo 100.000 ljudi. Vsi so bili videti strašni ljubitelji umetnosti. Vsi so stali v dolgih vrstah za vstopnice. Vsi so se drenjali v muzeje in galerije. Vsi so imeli vetrovke in zložljive stole pod roko in so bili sploh in oh videti tres chic, ko so drveli s trga na trg gledati umetnost. Nastopajoči so bili prebodeni in tetovirani, imeli so hojladri – hojladra frizure in Vogue kostume in vsak seveda svojega psa. Baje, da, če imaš psa s seboj, te policija ne more vtaknit v zapor, pa če ga še tako ušpičiš, zato so zvečer ljubitelji psov vlomili v knjigarno in pokradli vse knjige iz izložbe. Čuden svet tale francoski, sem se praskal po glavi, trgovina z alkoholom, ki je bila zraven knjigarne, je namreč ostala nedotaknjena.
Prestrašen od strašnega zanimanja za umetnost, sem seveda poklical Nevenko, da nimam za burek in, da nimam pojma, zakaj sem tu. Rekla je: “Mon ami, ne delaj se Francoza. Jutri imaš sestanek z direktorjem festivala. Brez denarja se ne vračaj.” Rečeno, storjeno. Franke sem dobil, naredili smo predstavo “Run for Love” s francoskim denarjem in v štirih dneh nas je tam videlo 25.000 ljudi. Naučila si me, da je lahko majhno lepo, da pa ni nič narobe, če sanjaš na veliko.
Danes Cankarjev dom še vedno ni hram alternative. Danes je umetnik še vedno zmerjavka. Danes se pri nas še vedno ne tepejo za vstopnice v teater, samo za denar, ki ga je premalo. Danes ne kradejo knjig in v muzejih in galerijah strašijo samo duhovi. Danes te ne bom poklical in nimam ti kam pisati. Danes Te ni več.
Gledam gor, v oblake, ki romajo, tam gori …, da bi videl, na katerem sediš in kako se mi tiho muzaš, ker si mi nekoč rekla, da ženske in Francozi lahko živijo brez kruha, ne pa brez besede. Tvoje mi bodo umanjkale.
Nena, pozdravi zgoraj in pošlji kdaj vsaj kakšen francoski ključ na mojo glavo, à toi pour toujours, Matjaž.
❤️