TRIGGER: Leja Jurišić: RDEČI GOZD

Predstava v okviru platforme TRIGGER 2024!

V sodelovanju z Urško Centa, Žiganom Krajnčanom, Gašperjem Kunškom, Kristýno Šajtošovo in Veroniko Valdés ter Petro Veber in Eduardom Raonom

»Dogajanje vztraja v prizadevanju, da bi gledalca zbudilo iz omame vse konstruirane družbene navlake, ga pripeljalo do stanja občutljivosti in ranljivosti, za kar lahko rečemo, da je ena izmed resnic našega bivanja … Potovanje, ki je zastavljeno kot iniciacija se v gledalca naseli kot trajnostna izkušnja in celostni umetniški dogodek.«
– Petra Tanko, RTV SLO

Ljudje posegamo v gozd, a je tudi moč gozda, da oblikuje ljudi, neizogibna, pravi Leja Jurišić o konceptualnih vzgibih, ki so botrovali nastanku predstave Rdeči gozd. V gozd si gremo celit rane, v gozdu rane nastanejo, tišina gozda ni nenasilna, glasnost sveta prav tako ne. Gozd je mističen, fantastičen, nevaren, divji, močan, povzdignjen, osamljen, idiličen … je rastlinsko in živalsko kraljestvo, prostor za odmik ali hrepenenje, a tudi prostor izkoriščanja in uničenja. Gozd je kraj samote, prepletenosti, zdravljenja, regresije, vzvišenosti, spontane rasti in propadanja.

Poskus izstopa iz vsakdanjih realnosti kapitalizma in njegovih ideoloških ter materialnih katastrof, ki bi mu sledil počitek v gozdu, se izkaže za iluzijo: »Vsak lik, ki je poslan v gozd, ga ima za pomembno oviro. Kljub temu, da gozd ni nikoli premagan, mora lik še vedno potovati skozenj. Med porazom in uspehom je vedno gozd. Pravzaprav je šele gozd tisti, ki omogoča uspeh lika,« povzema Jurišić Erico Spelman.

Z Rdečim gozdom se sooča pet plesalk in plesalcev, koreografinj in koreografov: Urška Centa, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Kristýna Šajtošová in Veronika Valdés. Nastal je omnibus soočanj z gozdom, individualnih vstopanj vanj, ki s seboj nosijo duh bodočih kostruktivnih kolektivnih akcij. Te zahtevajo močne in občutljive posameznike, kajti gozd je kompleksen, ves obup in gnus pa je treba dvigniti k soncu, treba ju je potencirati in obsijati, da bi se naslajanje nad katastrofo končno prekinilo.

Človeški gozd je polje praznih, potrošniško naravnanih signalov, puhlih političnih pamfletov in obljub. To je tudi polje sprejemanja le-teh, sodelovanje v koreografiji lastnega uničenja. A ne nenadnega, kajti človeški gozd deluje kontinuirano, po principu nepresahljivega kapljanja in požiranja. Sprejemljivost groze se tam napaja iz lastnega užitka v grozi, vse to zato, da bi se utišalo občutljivost, dojemljivost in ranljivost ter povzdignilo lažno vzdržljivost. Rdeči gozd pa jih ne utiša, ampak izreče dobrodošlico njihovemu sijaju in konstruktivni potencialnosti, kjer snujemo, kako vzdržati intenzivnost sveta. Rdeči gozd skuša vzpostaviti razmere, kjer konvencionalni družbeni dogovori, ki so najpogosteje tudi družbeni dogovori destrukcije, izgubijo čar naslade, hipnega užitka in nezadostnosti, ki mu sledi. Zato iz človeškega v Rdeči gozd.

Avtorica in koreografinja: Leja Jurišić
Soavtorji in izvajalci: Urška Centa, Gašper Kunšek, Žigan Krajnčan, Kristýna Šajtošová
Veronika Valdés
Scenografinja, dramaturginja, kostumografinja: Petra Veber
Glasba: Eduardo Raon
Avtorski skladbi: Žar Ljubezni (Žigan Krajnčan), The Age Of Love (Charlotte de Witte & Enrico Sangiuliano Remix)
Tehnični direktor: Igor Remeta
Producent: Žiga Predan
Produkcija: Pekinpah

Program Pekinpaha sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo.

Datum

15. 03. 2024

Čas

22:00 - 23:00

Vstopnina

10€, 7€ (dijaki, študentje/students) Rezervacije/Reservations: info@bunker.si

Lokacija

Stara mestna elektrarna
Kategorija