Eylül Fidan Akıncı in Tery Žeželj: TELESA V MINEVANJU – ODPOVEDANO!
DOGODEK ZARADI VIŠJE SILE ŽAL ODPOVEDUJEMO!
IZVEDLI GA BOMO NA NADOMESTNI DATUM, 24. AVGUSTA 2023, V OKVIRU 26. FESTIVALA MLADI LEVI.
***
TELESA V MINEVANJU
Koreografiranje ekokritiških poti
Projekt Telesa v minevanju (Koreografiranje ekokritiških poti) je daljši umetniško-raziskovalni dialog med dramaturginjama Eylül Fidan Akıncı in Tery Žeželj v okviru evropske mreže ACT – Art, Climate, Transition. Preko ekokritike, koreografije in aktivistične prakse ustvarjanja prostora želi projekt v ospredje postaviti umetniške odzive na preoblikovanje našega dojemanja bivanja na Zemlji in prakse žalovanja. Kako se umetniške prakse soočajo z nenadnimi katastrofami ali počasnim izginjanjem prostorov in izumiranjem bitij? Projekt je zasnovan kot izmenjava diskurzivnih praks in se osredotoča na pomen telesa, mobilnosti in prostora za ekokritiške aktivacije v uprizoritvenih umetnostih. Osrednja točka te izmenjave je film Telo v Fukušimi koreografinje Eiko Otake.
Pridružite se na popoldnevu prepletanja kritičnih in performativnih diskurzov o vprašanjih občutljivosti, učinkovitosti in trajnosti teh umetniških prizadevanj!
17.00
KOREO-DRAMATURGIJA ANTROPOCENA
Predavanje Eylül Fidan Akıncı
Akıncı bo v predavanju kontekstualizirala razširjeno serijo performansov Eiko Otake kot umetniški odziv na katastrofo v Fukušimi. Kakšna je naloga umetnikov uprizoritvenih umetnosti v obdobju antropocena? Medtem ko v javnosti in znanstvenih krogih potekajo razprave o izrazu »antropocen« in njegovi ustreznosti za poimenovanje geografsko ekološke dobe, v kateri živimo, postaja jasno, da potrebujemo kritična in ustvarjalna orodja, da bi obdržali celovit pregled nad planetarnimi katastrofami. Akıncı predlaga generativni model tega, kako dramaturške in prakse utelešanja omogočajo novo teorijo in prakso za naslavljanje planetarnega.
Predavanje bo v angleškem jeziku, na voljo bo povzetek v slovenščini.
18.30
ČE BI DREVESA JOKALA, BI JOKALI TUDI MI
Zvočni sprehod Tery Žeželj
Kot most med predavanjem in filmom bo aktivacija s hojo z namenom ponovne kalibracije uma in telesa na zaznavanje stvari na poti, ki so neizžalovane in nezmožne izžalovanja. Kaj je v naši družbi vredno žalovanja? Kako se kolektivno soočamo z ekološko žalostjo? Kako lahko žalujemo za drugimi telesi? Kako lahko umetnost naredi žalovanje za vidno in skupno? Ali lahko žalovanje kultivira drugačen odnos do okolja?
19.30
TELO V FUKUŠIMI
Film Eiko Otake
Film je nastal na podlagi več deset tisoč fotografij Eiko Otake v nadrealističnih, radioaktivnih pokrajinah Fukušime na Japonskem po jedrski nesreči, ki jih je posnel William Johnston. Odkar je Fukušimo leta 2011 prizadela trojna katastrofa – potres, cunami in jedrska nesreča, je Eiko na to evakuirano in opustošeno območje potovala že šestkrat. Od njenega drugega potovanja naprej jo je spremljal tudi fotograf Johnston (tudi profesor japonske zgodovine in javnega zdravja na univerzi Wesleyan), ki je fotografiral njeno telo na območjih jedrske kontaminacije.
Kuratorki: Eylül Fidan Akıncı in Tery Žeželj
Predavanje: Eylül Fidan Akıncı
Avdio sprehod: Tery Žeželj
Zvočna in tehnična podpora za avdio sprehod: Blaž Pavlica
Zine: Tery Žeželj, na podlagi pogovorov in izmenjav z Eylül Fidan Akıncı
Producentka: Maja Vižin
Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar
Tehnična podpora: Andrej Petrovčič, Igor Remeta, Duško Pušica, Manca Vukelič, Vid Starman, Martin Lovšin
Produkcija: Bunker, Ljubljana in Teater Rotterdam
S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Evropska unija: program Ustvarjalna Evropa – Kultura, ACT – Art Climate, Transition
