Tandemske ure so polje, kjer ustvarjalci najbolj stopijo na šolski teren in kjer se učno okolje najbolj odpre umetnosti, saj ustvarjalce in učitelj sodelujeta pri izvedbi redne ure pouka (pri vseh predmetih). Izogibati se želimo vlogi umetnosti, kjer je umetnost le ilustrator učne snovi, vzpostaviti si želimo sodelovanja, kjer bo umetnost tudi več kot samo učno orodje, kjer bo učni proces odprt za ustvarjanje in kreativnost.

Medpredmetno učenje postaja trend na osnovnih šolah in v resnici ponuja mnoge koristi, povezovanje snovi pri različnih predmetih (tako ne bo trajalo desetletja, kot je ugotovila ena izmed vključenih umetnic, da otroci ugotovijo, da je romantika v literaturi isto kot v glasbi in da renesanso obravnavajo pri petih predmetih, ampak da je to ista stvar). Princip iz tandemskih ur bomo prenesli na t. i. medpredmetne dneve, ki ponujajo še dodatne možnosti, saj gre za sodelovanje na širšo temo in sodelovanje več umetnikov in učiteljev. Prav tako tandemski dan omogoča izhod iz omejenosti na 45 minut, ki zna biti za eksperimentalne načine dela včasih prevelik izziv, sploh zato, ker je ustvarjalec po navadi nov v razredu in že predstavljanje odškrne prepotreben čas.

V preteklih letih smo se osredotočali na uvajanje sodelovanja umetnik – učitelj v gledališke klube, ki jih po navadi vodijo učitelji z ustreznimi pedagoškimi znanji, a brez znanja uprizoritvenih prijemov, režije, igre … Zasnovali smo tudi gledališke klube v drugačnih formatih kot pa najbolj običajnem: izbor dramskega teksta in uprizoritev pod vodstvom mentorjev – učiteljev in umetnikov skupaj. Vidimo predvsem dve možnosti: gledališke klube kot abonmajska srečanja, kjer je poudarek na spoznavanju profesionalnega gledališča in pa gledališke klube, ki uprizarjajo predstave po lastnih dramskih tekstih ali sploh brez dramske predloge.

Lea Kukovičič, Zala Dobovšek in Nika Arhar so v okviru gledališkega kluba razvile igralne karte za preizkušanje snovalnega gledališča Brez drame!, ki prav tako ponujajo možnost izvedbe drugačnega gledališkega kluba.

Skupaj z dr. Gregorjem Bulcem smo razvili gledališko turo po Ljubljani, ki jo pogosto vključujemo v šole v kulturi, na voljo pa je vsem obiskovalcem Ljubljane.

Vodstva izvajamo tudi po Stari elektrarni – za vse skupine okoliških vrtcev in šol brezplačno, velikokrat tudi kot dodatni program kulturnih dni, vključujemo jih tudi v šole v kulturi v Ljubljani. Vodstvo po elektrarni obsega predvsem oris zgodovine elektrarne in elektrike, zgodovino gledališča ter pa pogovor o prepletu elektrike in gledališča, gledališke tehnologije oziroma vseh podpornih področij in poklicev ter ogled zaodrja.

Tovariški abonma je abonma petih neodvisnih producentskih organizacij in gledališkega muzeja za pedagoške delavce. Sooblikujemo ga Stara mestna elektrarna, Gledališče Glej, Center kulture Španski borci, Maska, Plesni Teater Ljubljana, SLOGI – Gledališki muzej.

Drugajanje sicer ne poteka v Ljubljani, ker presojamo, da je v Ljubljani izjemna kulturna ponudba za srednješolce in razvijamo program raje v mestih, ki imajo manjšo kulturno ponudbo na področju sodobne uprizoritvene umetnosti.

Projekt kulturno-umetnostne vzgoje za učence zadnje triade OŠ in pedagoške delavce ter umetnike, ki je preizkušal pilotne modele sodelovanja izobraževanja in sodobne uprizoritvene umetnosti: tandemske ure, šolo v kulturi, šolo v kulturi za učitelje, drugačne kulturne dneve, sodelovanje umetnikov pri predmetu gledališki klub.

Kulturno-umetnostna vzgoja na področju gledališča je preplet izobraževanja in umetnosti, s katerim smo želeli vstopiti na teren ustvarjanja prožnih oblik učenja. Prožnost je zadnja leta vse prepogosto termin neoliberalnih ekonomistov, ki jo razumejo kot pripravljenost vseh delavcev na kakršnekoli pogoje dela; mi pa prožnost v kontekstu KUV razumemo prav obratno – ne da se morajo posamezniki vedno prilagajati sistemu, sam sistem mora biti prožen, da omogoča učenje prav vsakemu glede na njegove individualne potrebe, učenje, ki ima vedno isti cilj (znanje, kulturne kompetence), a vsakič drugo pot. Kaj neki lahko lepše utelesi interpertativno odprtost in prožnost kot sodobno gledališče?

V projektu Igrišče za gledališče smo skozi izobraževanje usposabljaljali ustvarjalce in strokovne delavce (učitelje) za delo v okviru KUV in skozi praktično delo z mladimi preizkušali prožne oblike učenja prav s pomočjo sodobnega gledališča. Izobraževanje učiteljev in umetnikov je temeljilo na triletnem abonmaju, dopolnjenem z delavnicami, predavanji, debatami, na mentorstvu in na intenzivnih šolah v kulturi, kjer so bili skupaj potopljeni v urbano kulturno krajino in umetniške izkušnje ter skupno ustvarjanje. Skupaj pa so izvajali in preizkušali prožne oblike učenja: nove oblike kulturnih dni, šolo v kulturi, tandemske ure, tandemske medpredmetne dni in nove formate gledaliških klubov.

Občinstvo – 2017/2018
Vse aktivnosti leta bodo osredotočene na gledališče kot doživetje in izkušnjo ter na analizo in refleksijo doživetega.

Oder – 2018/2019
Po letu, kjer bo ključna izkušnja gledalska, bomo vstopili v leto, kjer bo ključna izkušnja ustvarjalska.

Nova obzorja – 2019/2020
Nova obzorja bodo aktivnosti zastavila kot preplet gledališča z drugimi umetnostmi in z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

Predstavitveni videi projekta Igrišče za gledališče 2

Festival Drugajanje 2017
Igrišče za gledališče 2.0: Šola v kulturi, Maribor 2017
Festival Drugajanje 2018
Igrišče za gledališče 2_Šola v kulturi Maribor 2018
Tandemska ura: kratka predstavitev

O Igrišče za gledališče 2.0 v medijih

Nevladne organizacije v kulturi so pionirke na področju razvoja sodobne umetnosti v šolah

Mladibor je projekt, ki smo ga skupaj s partnerji zastavili leta 2011, da bi mladim v Mariboru ponudili umetniška orodja, ki so jim zanimiva, na način, ki od njih zahteva aktivno vključitev ter jih tako spodbuditi k ustvarjanju novih, inovativnih vsebin.

Da bi se laže orientirali, smo najprej izvedli raziskavo med štirimi srednjimi in štirimi osnovnimi šolami o prostočasnih aktivnostih in kulturnem udejstvovanju njihovih dijakov in učencev. Rezultati so nam služili kot vodilo pri nadaljnjem oblikovanju in izvedbi projekta. V začetku leta 2012 smo začeli z izvajanjem različnih delavnic: fotografije, filma, animiranega filma, eksperimentalne glasbe, izdelave inštrumentov, oblikovanja gline na vretenu, DJ-janja, senčnega in cirkuškega gledališča, animacije, pripovedovanja zgodb, arhitekture v javnem prostoru, novinarstva … Večina delavnic je potekala več mesecev in imela konkreten cilj: rezultate delavnic povezati v celoto in jih predstaviti na zaključnem festivalu – mariborske ulice napolniti z zvoki, podobami in idejami učencev in dijakov.

Projekt se je zaključil s festivalom umetnosti in kreativnosti mladih Mladibor, ki je potekal od 21. do 24. maja 2012 v Mariboru. Na festivalu so bili predstavljeni rezultati predhodnih delavnic in umetniška dela partnerskih šol, ki so nastala znotraj njihove redne letne produkcije. Festival je bil tudi participatorne narave: obiskovalci so lahko sodelovali na številnih delavnicah (mobilna kolesarska delavnica, glasbena delavnica, delavnica animiranega filma in optičnih igrač, tehnična delavnica, izdelovalnica izvirnih inštrumentov), pri akciji Modna muha, kjer so si lahko potiskali majice in se poigravali s svojim videzom ter pri akciji Odprti oder, kjer so imeli priložnost predstaviti svoje avtorske kratke ali daljše zgodbe, pravljice, dramske tekste, poezijo, politično obarvane manifeste.

Bunker je bil vključen v tri projekte transnacionalnega učenja poklicnih spretnosti na tehničnem in produkcijskem področju v okviru programa vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci Mobilnost. Prvi projekt leta 2009 smo namenili mladim gledališkim tehnikom in dvema omogočili štiritedensko učno izkušnjo na oddelku Media Assistent – Theaterand Event Technology na North Karelia Collegeu v Outokumpu na Finskem.  Po prvem uspešnem  poskusu smo projekt razširili na produkcijsko osebje in izvedli skupaj deset krajših rezidenc v devetih evropskih državah, poleg omenjene visoke šole na Finskem smo, da bi pridobili še več delovnih izkušenj, obiskali še Hebbel-Theater v Berlinu, Interdisciplinarte v Italiji, Kaaitheater v Bruslju, Artsadmin v Londonu, Teatre LLiure v Barceloni,  Relais Culture Europe v Parizu, Al Kantaro v Lizboni in Rotterdamse Schouwburg.

Leta 2012 in 2013 smo v okviru tretjega projekta izvedli trinajst mobilnosti, poleg tehnikov in producentov smo v izmenjave vključili tudi igralce, režiserje, koreografe in plesalce. Gostujočim organizacijam so se pridružili Associacio Cel.lula Sant Mori iz Španije, Drugo more in Udruga Phil Stone Centar iz Hrvaške, KRUL iz Belgije in İstanbul Güncel Sanat Ütopyaları Derneği iz Turčije, domačim partnerjem pa Gledališče Glej in zavod En-Knap.

Projekt Igrišče za gledališče 2.0 v višini 150.000 EUR sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Projekt se je izvajal v okviru razpisa za »Razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc na področju kulture« v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostne naložbe »10.1 Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc«, specifičnega cilja »10.1.3 Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«.