ZA NARODOVO ZDRAVJE

Improvizator Peter Frankl bo skupaj s prijatelji priredil zabavno monodramo za vse tiste, ki ste pogrešali gledališče in se vanj vračate željni zabave.

Ker si že dva meseca pridno umivate roke, jih pridno razkužujete, pridno en dan nosite rokavice in jih drugi dan pridno ne, ker se pridno zdravite in pridno umirate, pridno kolesarite in nosite rože na sprehod, pridno delate in ste nasploh vsak dan še bolj pridni, bomo tudi mi, ustvarjalci, odgovorno in pridno po priporočilih vlade ubogali in naredili eno tako zabavno monodramo, kakršne je priden državljan željan zdaj, ko se lahko vrne v gledališče. Pridno bomo improvizirali, presenečali iz stavka v stavek. Vas in nas. A tega presenečanja se bomo kmalu navadili. Vi gledalci, mi ustvarjalci. Dajali občutek, da stvari ne obvladujemo, da ne vemo, kaj počnemo (saj jih v resnici ne!) in sploh ničesar ne bomo vedeli. Bomo pa vse dogajanje zadnjih mesecev pridno reciklirali in prav ničesar ne bomo vrgli stran. In kaj bomo potem? Kako, na kakšen način in predvsem za kaj bomo pa po tem?

Ko danes (v začetku aprila 2020) razmišljamo o prihodnjih projektih, ne moremo zaobiti trenutne situacije s korona virusom, ki je ustaljeno čez noč obrnil na glavo. Še pred nekaj meseci samoumevno, smo začeli prevpraševati in misliti na novo. Znanstveniki in filozofi so si kontradiktorni, nekateri zagotavljajo, da se bo kapitalizem vrnil v obliki ultrakapitalizma (morda ga že živimo), drugi so bolj optimistični in govorijo o kugi kot znanilki novega sistema, saj se je po njej zrušil fevdalni red.

Zdi se, da živimo v časih, ko lahko komedija in satira ugotovita, da ju je resničnost premagala. Težko je biti bolj smešen od resničnosti, ki danes postaja največji absurd absurda samega. Improvizacije, ki se jih igramo, da bi zadovoljili novim predpisom, vladnim izbruhom, svojim občutkom, so preplavile naš vsak dan in postale nova normala.

Če smo še pred dvema mesecema planirali počitnice na morju, zimo v gorah in obiske raznih koncertov, zdaj ne vemo niti ali se bomo na premieri videli ali bomo predstavo live streamali, ali bomo lahko na odru sočasno stali skupaj ali bo nošenje mask obvezno … Napovedi se iz dneva v dan spreminjajo ali celo drugačijo, si kontradiktirajo. In tak negotov vsak dan nam kreira tudi politika (politično dogajanje?).
Tako je gledališče najbolj očitno postalo prostor premisleka in refleksije – tudi samega sebe. Neuničljiv medij je v trenutku prepovedi zbiranja pokazal svojo šibkost – ustvarjalci in gledalci istočasno na istem mestu. A kakšno gledališče bomo želeli, ko bo vse na starih tirnicah? Pa bo vse kot je bilo? Bi si želeli, da bi bilo kot je bilo? Kakšen se bo vrnil gledalec? In kaj bo želel?

Miniaturka se bo skušala odzvati na trenutno situacijo. Zavedamo se, da je do stvari, ki jih trenutno živimo, težko vzpostaviti distanco in jih ugledati v drugačni luči, a naš namen bo ravno to. Kaj sledi? Si upamo napovedat? Čim bolj bomo absurdni v svojem prerokovanju, tem bolj bomo zadeli resnico. Brez relativizacije pač ne bomo daleč prišli.

Dodatne informacije

Premiera:
10. junij, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru TRIPTIHA :::

Prihajajoče ponovitve:

Pretekle predstave:

13. maj, 2021, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
14. maj, 2021, ob 18.00 in 20.00, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
27. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi 2020
16. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Sindikat
11. junij, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru TRIPTIHA :::

Kritike
Umetnost, ekologija in družbene spremembe (A. Redalja, Delo.si)
DIPTIH (Muanis Sinanović, Kriterij)

kolofon

  • Režija: Brina Klampfer
  • Igra: Peter Frankl
  • Dramaturgija: Urša Majcen
  • Kostumografija in scenografija: Rosana Knavs
  • Video in glasba: Vid Merlak

Zahvala: Tajda Podobnik

  • Tehnična podpora: Igor Remeta, Duško Pušica
  • Oblikovanje luči: Andrej Petrovčič
  • Izvršna producentka: Maja Vižin
  • Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar
  • Fotografija: Nada Žgank
  • Oblikovanje: Tanja Radež
  • Produkcija: Bunker, Ljubljana

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Evropska Unija – Program Ustvarjalna Evropa – Kultura, mreža ACT – Art, Climate, Transition

Brina Klampfer

Brina Klampfer je absolventka magistrskega študija gledališke režije na AGRFT, magistra primerjalne književnosti ter vodja festivala dramske pisave Vzkrik. Do sedaj je režirala predstave 5fantkov.si, Druge, Glej, vitki študent v Gledališču Glej, zadnja je tudi prejela dve nagradi na festivalu Vizije 2016. Letos pripravlja magistrsko produkcijo v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem Paloma, za katero je napisala besedilo in bo prispevala tudi režijo. V gledališkem prostoru deluje tudi kot dramaturginja, večino v sodelovanju z režiserjem Tinom Grabnarjem (Prekleti kadilci, Tartuffe, Gospa z morja, Martin Krpan, Starci). V svojem delovanju je injicirala več samostojnih projektov v okviru Društva KUD Krik, ki ga tudi vodi. Njeni projekti se večinoma gibljejo na meji med dramskim, performativnim in fizičnim. Večinoma časa sodeluje s Simono Semenič, njena mentorja na AGRFT pa sta Tomi Janežič in Janez Janša.

Peter Frankl

Peter Frankl se preživlja kot igralec in pedagog gledališke improvizacije. Je eden izmed ustanoviteljev Improvizacijskega gledališča Ljubljana – “IGLU,” ki ima svoj redni program v Menzi pri Koriti in Siti Teatru BTC. Trenutno uči v okviru šole gledališke improvizacije IGLU, in je tudi poučeval v Šolski impro ligi ter po festivalih širom Evrope in Severne Amerike. Je del mednarodne mreže improvizatorjev “Ohana,” participativno gledališkega dueta “Human Calculator,” intermedijskega impro projekta “Laser Beasts,” ulično-performativne skupine “Trio Šardone,” kolektiva “Smrt Boga in Otrok,” igralec v oddaji “Osvežilna Fronta,” ter deluje kot umetniški vodja “Improvizije” , Svoj gledališki prvenec je režiral v Španskih borcih s predstavo “Stoli” in je kot plesalec sodeloval pri predstavah od Gledališča Glej, AGRFT-ja, Emanata in Anton Brückner univerze v Linzu.

Urša Majcen

Urša Majcen je študentka dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Kot praktična dramatuginja je sodelovala na dveh študentskih produkcijah (Od blizu in Požar, 2019) pod mentorstvom Jerneja Lorencija in Branka Jordana, ter v vlogi asistentke dramaturgije in soavtorice priredbe s Tinom Grabnarjem in Brino Klampfer pri uprizoritvi Gospe z morja v SNG Drama Lj.,. V pisanju se posveča dramatiki, scenaristiki in poeziji, njena dela pa so bila objavljena v raznih lit. revijah (npr. Literatura, Novi zvon), poezija je bila tudi nagrajena. Svoje dramske tekste je predstavila z bralnima uprizoritvama na Tednu slovenske drame (2018 in 2019) pod mentorstvom Žanine Mirčevske ter bralno uprizoritvijo v SNG Drama Lj. (Bežanja, 2019) pod mentorstvom Simone Hamer. Po njenem scenariju so bila ali bodo posneti trije študentski filmi: Mrak (2018), Transnebesna železnica (v soavtorstvu z Ivano Vogrinc Vidali) in TV drama. Je tudi ena od urednikov in ustanoviteljev Borštnikovega bloga. Skozi svoje ustvarjanje raziskuje absurd notranjih svetov in eksistence ter išče izraz zanj.

Vid Merlak

Vid Merlak (1995) deluje kot vizualni umetnik, performer, VJ, DJ in glasbeni producent. Dokončal je SVŠGUGL, smer gledališko – dramska smer, kjer honorarno sodeluje kot mentor pri semestrskih produkcijah. Trenutno zaključuje dodiplomski študij Slikarstva, smer Video in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sodeloval je pri semestrskih razstavah ALUO, na razstavi študentov Videa in novih medijev na ljubljanski Univerzi, na razstavi ob sedemdesetletnici ALUO ter pripravil samostojno razstavo v baru BiKoFe. Leta 2018 je kot eden od izbranih umetnikov projekta U30+, ki ga pripravlja Zavod Aksioma, predstavil svoj kratek film Videno, ki je leto kasneje gostoval na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok, ter Festivalu kratkega filma v Ljubljani. Leta 2019 je s Kristjanom Deklevo v projektnem prostoru osmo/za predstavil avdio-vizualno inštalacijo V2V ter kot oblikovalec glasbe in videa sodeloval pri predstavi Jana Rozmana: MEMEMEME. Kot performer in avdio-vizualni umetnik je sodeloval pri različnih projektih kolektiva Tatovi podob ter pri performansu Marine Rosenfeld: Teenage Lontano v produkciji Mesta žensk in Kina Šiške. Vodi avdio-vizualni kolektiv SNIF, znotraj katerega deluje tudi kot VJ, DJ in glasbeni producent.