gledališki esej

Neja Tomšič je vizualna umetnica, ki so jo Opijske ladje, predstava, ki jo sama označi za vizualni esej, postavile na domači in mednarodni zemljevid tudi kot umetnico uprizoritvenih praks, ki svoje delo razvija iz minucioznih in poglobljenih raziskav. Je tudi izjemna zgodbarka in lahko iz skodelice čaja razvije naracijo, ki se pne od majhnega srka dragocene tekočine do kolonialnih in merkantilističnih premikov svetovne ureditve.

Neja Tomšič je del kolektiva Nonument Group, skupine interdisciplinarnih umetnikov, arhitektov, teoretikov, ki iz raziskav izpeljujejo umetniške akcije večinoma v javnem prostoru. Nonument definirajo kot arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen je drugačen zaradi družbenih ali političnih sprememb. Krog je nastajal v okviru projekta Stronger Peripheries: A Southern Coalition.

Izhodiščna tema je bila: delo in sreča. Na rezidencah v Cluj-Napoci v Romuniji in v Mondainu v Italiji je Neja Tomšič skupaj s kolektivom raziskovala javne parke kot nevralgične točke javnega življenja. Izhodišče in zapik teme je konkreten park – park železniških delavcev v Cluj-Napoci, ki je preživel številne premene, Neja Tomšič pa je z različnimi metodami beleženja in raziskovanja raziskovala njegovo zgodovino in sedanjo usodo, sploh pa ostaline preteklosti, ki se plastijo v zemlji – materialne relikvije; nalagajo pa se tudi v imaginaciji in spominih ljudi ter drugih živih bitij.