KRPANJE NEVIDNEGA

Krpanje nevidnega je umetniški projekt Ivane Müller in Bojane Kunst, ki skuša s poetičnimi, humornimi in simbolnimi akcijami zakrpati rane družbenega tkiva in splesti časovno-prostorske niti med različnimi mestnimi resničnostmi.

Mending the Invisible, kakršen je mednarodni naslov projekta, bo v prihodnjih letih zaživel v različnih mestih – prvič v Ljubljani na festivalu Mladi levi 2024, kjer ga produkcijsko podpiramo Bunker in Maska.

Krpanje nevidnega predlaga performativno, participatorno in poetično prakso kolektivnih akcij »krpanja«, s katerimi na različne načine »popravljamo« življenjska okolja sodelujočih v projektu.

Krpanja so po svojem značaju lahko zgodovinska, politična, ekološka, etična ali simbolna.
Lahko se navdihujejo pri praksah poezije, družbenega aktivizma, performansa, urbanizma, antropologije, arhitekture itd.
Krpanje nevidnega namreč ne želi poučevati o konceptih skrbi in celjenja, temveč jih odkriva in deli v imaginativnih, poetičnih, kolektivnih in metaforičnih akcijah.

Krpanje nevidnega vključuje performativne akcije v javnem prostoru, delavnice z različnimi lokalnimi skupnostmi in združenji, nastanek velikega izvezenega novega zemljevida »popravljenega« mesta in zaključni niz predstav, ki pripoveduje o akcijah in predstavi novi zemljevid mesta.

Dandanes večino popravil zaupamo strokovnjakom (urbanistom, vzdrževalcem, arhitektom, inženirjem, zdravstvenim delavcem in tehnikom, odvetnikom in politikom), ob tem pa velikokrat prezremo in pozabimo, da je popravilo nekaj, kar je še vedno tudi del procesa grajenja skupnosti. Ne le kot del vsakodnevnih odnosov v skupnosti, temveč tudi kot del zamišljanja njenega prihodnjega življenja.

Tovrstna popravila resda ne morejo zaceliti ran naših svetov, morda pa lahko spremenijo naš individualni in kolektivni pogled na izkušnjo skupnega in nas napotijo k skrbi in podpori. S takšno prakso torej predlagamo izvedbeno zasnovo, v kateri povežemo različne ljudi, da bi delili raznovrstna zamišljanja skupnostnih popravil/krpanj, s katerimi lahko nadaljujemo še naprej, v neznano prihodnost.

 

kolofon

  • Zasnova in izvedba: Ivana Müller in Bojana Kunst
  • V sodelovanju z: Ana Čigon, Ajda Bračič, Urban Belina, Klara Drnovšek Solina
  • Sopotnice_ki v premislekih: Neja Tomšič, Miloš Kosec, PLAC, Bojana Piškur, Danica Sretenović in Gaja Osole (kolektiv Krater), Rok Vevar in NoBorderCraft
  • Produkcija: Bunker in Maska
  • Producentka: Klara Drnovšek Solina
  • Koprodukcija: ORLA in Le Pacifique Grenoble

Zahvala: Dom upokojencev Center – enota Tabor, +MSUM, Slovenska filantropija

Dodatne informacije

Premiera: avgust 2024, festival Mladi levi

Prihajajoče ponovitve:

Pretekle predstave:

Prva različica projekta Mending the Invisible (Krpanje nevidnega) se bo odvila v Ljubljani avgusta 2024, med festivalom Mladi levi.

Druga različica Mendng the Invisible (Réparer L’Invisible) se bo odvila v Grenoblu novembra 2024, v koprodukciji med Le Pacifique, centre de développement chorégraphique in produkcijsko hišo ORLA.

Bojana Kunst

Je filozofinja, dramaturginja, teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti in redna porfesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti v Giessnu, kjer vodi mednarodni drugostopenjski program Koreografija in performans. Znanstveno se ukvarja s sodobnimi uprizoritvenimi praksami in plesom, teorijo umetnosti, uprizarjanjem in politikikami, študijami spola in filozofijo sodobne umetnosti. Njeni eseji so objavljeni v mnogih revijah in publikacijah, ob tem pa uči ter predava na različnih evropskih ter svetovnih univerzah. Mnogo njenih knjig, vključujoč njeno zadnje delo Življenje umetnosti: Prečne črte skrbi, je v Sloveniji izšlo pri založbi Maska.

Ivana Müller

Je koreografinja, plesalka in gledališka ustvarjalka. Skozi svoje koreografsko in gledališko delo kot tudi performans, instalacije, besedila in videe raziskuje poetičnost jezika, premišljuje o telesu, gibanju, glasovih in njihovih oblikah reprezentacije, se vrača k prostoru domišljije in imaginarnega ter prevprašuje idejo participacije. Pogosto raziskuje tudi družbeno koreografijo, vključujoč skupnosti ali skupine, ki razmišljajo o odnosu z okolico oziroma okoljem, v katerem živijo.
Poučuje oziroma je poučevala na Piet Zwart Inštitutu v Rotterdamu, Inštitutu za uporabne gledališke znanosti v Giessnu, Pariški univerzi 8, na akademijah P.A.R.T.S. v Bruslju ter DAS Theater-Amsterdam in drugod.

Ajda Bračič

Ajda Bračič je rojena zgodaj zjutraj na veliki šmaren. Študirala je arhitekturo in deluje kot urednica, kuratorka in raziskovalka. Leta 2021 je ustanovila Kajžo, nevladno organizacijo, namenjeno promociji in izobraževanju na področju arhitekturne prenove. Leta 2022 je izšel njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb Leteči ljudje, ki je bil nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese.

Urban Belina

Je postmedijski umetnik, dramaturg, kurator in književni prevajalec. V umetnosti razvija kompleksnejše interdisciplinarne sodelovalne projekte s kvirovskimi, feminističnimi in dekolonialnimi pristopi, v okviru katerih je maksima o politični umetnosti le še arheološka ostalina.
Kot prevajalec sodeluje v številnih programih ustanov in nevladnih producentov (MGML, MGLC, INZ, Kino Šiška, NDA Slovenija idr.). Pri založbi Maska je nedavno izšel njegov prevod dela Jasmine Založnik: Zavzemanje prostora: Nove izvedbene umetniške prakse v Jugoslaviji, pripravljen pa je tudi njegov prevod zadnje izdaje Bojane Kunst v angleški jezik.

Ana Čigon

Ana Čigon (1982) deluje na področju vizualne umetnosti, filma in performansa. Njena družbenokritična dela pogosto vpletajo elemente humorja, ironije in satire. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad med drugim nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni, eksperimentalni filmi in animacije pa so bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih mednarodnih filmskih festivalov.