»Sedim v temnih kletnih prostorih Stare mestne elektrarne in čakam, da se mi nekdo pridruži. V sobo ljudje vstopajo posamično in tisti, ki si želi ali pa si dovolj upa, sede na sosednji stol in si nadene slušalke. Na svojem telefonu predvajam navodila, ki jih obiskovalec posluša in (upam da) uboga. Ko je čas, ga pogledam v oči. Njegova naloga je, da poskusi ohraniti z mano čim daljši očesni stik, medtem ko na slušalkah prisluhne moji zgodbi. Ko se posnetek konča, obiskovalec odide in ostanem spet sama.«

Namen intimnega eksperimenta, je vzpostavljanje pristnega medčloveškega stika, ki v sodobnem času postaja vse redkejši. Ne zgolj stik v konvencionalnem smislu, temveč tista najosnovnejša, prvinska oblika komunikacije – neposreden očesni stik.

Navodilo v performansu je preprosto: glej me in me poslušaj. Vsak obiskovalec posluša drugačen posnetek – performerkin glas, njene veščine, njen glasbeni okus, njene šibkosti, ona pa ostaja v tišini in vrača pogled. Ta dvojna dinamika – spoznavanje preko tehnologije in hkratna fizična bližina brez besed – omogoča vzpostavitev specifične vrste intimnosti. Neznanec performerko spoznava posredno skozi medij in hkrati neposredno skozi oči.

Performans je nastal po motivih delavnice s kolektivom The Feminalz in po legendarni praksi Marine Abramović.

Avtorica: Čarna Lampret
Performans