Abonma Transferzala


Stara elektrarna aktualno

2017-08-20

Tania El Khoury: DO KODER ME NESEJO KONICE PRSTOV (LB,UK, PS)

19. 8. 2017 20. 8. 2017 21. 8. 2017 22. 8. 2017

Sobota, 19. avgust, nedelja, 20. avgust in torek, 22. avgust,
od 18.00 do 20.00 in od 22.00 do 24.00, vsakih 15 minut
Ponedeljek, 21. avgust
od 18.00 do 20.00 in od 21.00 do 23.00, vsakih 15 minut
Stara mestna elektrarna-Elektro Ljubljana

Tania El Khoury deluje v Bejrutu in Londonu. Ustvarja interaktivne instalacije in predstave, v katerih aktivno sodeluje občinstvo. Končuje doktorat o političnem potencialu interaktivnosti. Zanima jo predvsem interaktivna umetnost po arabski pomladi. Je soustanoviteljica kolektiva Dictaphone Group, ki se ukvarja z urbanim raziskovanjem in umetnostjo v živo.

V predstavi Do koder me nesejo konice prstov je Tania povabila umetnika Basla Zaraaja, naj napiše rap komad o izkušnji begunstva, ki jo je doživel skupaj s svojo družino. Med to točko »eden na enega« se Basel z enim izmed obiskovalcem spusti v pogovor s pomočjo dotika in zvoka.
Morda se nas dotaknejo tragične usode beguncev, ujetih v vojni ali razseljenih zaradi njih, a ta »dotik« ostaja zgolj metafora. Običajno se nas te zgodbe dotaknejo prek medijev. A kaj, če bi se nas ena izmed takšnih zgodb dotaknila zares, fizično? Če bi podali roko Baslu, bi si dovolili, da bi se nas zgodba dotaknila na globlji ravni? V tem primeru zgodbe zagotovo ne bomo mogli takoj prepustiti pozabi. Ostala bo z nami, vsaj do takrat, ko jo bomo sprali s sebe. V tej predstavi umetnika kritično reproducirata dejansko stanje: begunce, ki so tukaj, a obenem daleč stran.

Avtorica predstave: Tania El Khoury
Soavtor in izvajalec: Basel Zaraa
Avtor pesmi: Basel Zaraa (vokal, bas in klaviature), v sodelovanju z Emily Churchill Zaraa (vokal), Pete Churchill (glasbena produkcija) in Katie Stevens (flavta in klarinet)
Po naročilu: On the Move LIFT 2016 v partnerstvu z Royal Court Theatre

Foto: Tania El Khoury

Obvezna je predhodna rezervacija.

Predstava je v angleščini.

15 minut

    

 

 

 

 

John Kelly: ČAS NE ČRTA (US) – delo v nastajanju

21. 8. 2017 20:00

John Kelly je vizualni umetnik, režiser, plesalec, performer … legenda newyorške scene s štiridesetletno kariero in številnimi nagradami. Čas ne črta je predstava, ki jo razvija že nekaj časa in katere premiera bo naslednjo pomlad v New Yorku. Predstava je njegov obračun s samim seboj in štirimi desetletji, v katerih ustvarja – predvsem s tragedijo, ki je doletela sceno, aidsom. Kellyjeve predstave pogosto zaznamujejo intimne obravnave velikih tem, tokratna predstava temelji na razkritju ultimativne intime – njegovih dnevnikov.

V Houellebecqovi Podreditvi je zapisano, da tudi v naših najglobljih in najtrajnejših prijateljstvih nikoli ne govorimo tako iskreno kot takrat, ko je pred nami prazna stran, namenjena bralcu, ki ga ne poznamo. Kelly je 40 let pisal dnevnik, redno se je srečeval z iskrenostjo pred nepopisano stranjo in jo naposled prenesel na oder. David Hockney pa pravi, da je aids spremenil svet. Trdi, da če bi bili vsi ti ljudje, ki so umrli zaradi aidsa, še živi, bi bil svet zagotovo drugačen. Morda pa predstava Čas ne črta ponuja slutnjo, kakšen bi bil svet, če se ne bi predčasno poslovili od cele generacije umetnikov. Kelly kot preživeli nam poroča o tem in o svoji umetniški poti ter kako je ta spremenila svet.

Besedilo, gib, oblikovanje videa, igra: John Kelly
Oblikovanje videa: CultureHub
Dramaturgija giba: Jon Kinzel
Glasba: Thomas Adès, Charles Aznavour, Hildur Guðnadóttir, George Frideric Handel, Jóhann Jóhannsson, Zoë Keating, Gina Leishman, Joni Mitchell, Henry Purcell, Ken Ueno
Arhivski filmski posnetki: Me O Ye Gods (1992) in Painting on Glass (1984), avtor Anthony Chase
V videu: Hucklefaery
Video tehnik: Yarie Vazquez
Fotografije: Steven Menendez, Dona Ann McAdams, Arthur Lambert

Predstava je nastajala na umetniških rezidencah: Abrons Arts Center, MASS MoCA, Gibney Dance In Process (DiP) Program, Dixon Place, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, La MaMa, CultureHub
Gostovanje v Ljubljani: Fiona Templeton, The Relationship
S podporo: Good Works Foundation, Marta Heflin Foundation, The Persephone Gift
Gostovanje omogoča: Trust for Mutual Understanding
Prevod v slovenščino: Ana Radović

Foto: Paula Court

Predstava je v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

45 minut

 

 

 

 

 

 

Deborah Pearson: ZGODOVINA, ZGODOVINA, ZGODOVINA (UK)

22. 8. 2017 20:00

Deborah Pearson je kanadsko-britanska umetnica; dramatičarka, performerka, kuratorka in tudi doktorica znanosti s področja narativov v sodobnem performansu. Je tudi del kolektiva Forrest Fringe, ki je ustvarjal istoimenski festival. Različnost njenih položajev in vlog na območju gledališča in hkrati zavezanost temu, da nenehno preizprašuje svoje mesto in mesto umetnikov ter umetnosti, ji omogoča izjemno raznolik spekter vstopov v gledališče.

Zgodovina, zgodovina, zgodovina je predstava o različnih plasteh nekega časa: zgodovina Deborine družine, intimna zgodovina družine skozi besede treh generacij žensk, zgodovina skozi umetniško delo – film, v katerem igra Deborin dedek – in plast zgodovinskih dogodkov: 23. oktobra 1956 se je s študentskimi demonstracijami začela revolucija na Madžarskem, upor proti komunistični vladi in sovjetskim silam, ki je potekal iz kina Corvin. Predstava o tem, da ima vsak zgodovinski dogodek obraz in da ima vsak obraz svojo zgodovino.

Avtorica: Deborah Pearson
Dramaturgija: Daniel Kitson
Svetovanje: Tania El Khoury, Laura Danneqin
Projekt je bil razvit s pomočjo: National Theatre Studio
Produkcija:
A House on Fire, Theatre Garonne, BIT Teatergarasjen

Foto: Paul Blakemore

Predstava je v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

90 minut

Societat Doctor Alonso & Semolina Tomić: ANARHIJA (ES)

22. 8. 2017 22:00 24. 8. 2017 20:00

Societat Doctor Alonso je v prejšnji sestavi v Ljubljani odprla ene izmed Mladih levov kot General Electrica. Tokrat prihajajo s performansom Semoline Tomić, ki je igralka, plesalka, tudi bivša bobnarka v punk bandu in vodja barcelonskega nepridobitnega odra Antic Teater. Svet je prepotovala z gledališko skupino La Fura dels Baus, ki je gostovala tudi v Ljubljani. Semolina je iz Osijeka, že od leta 1985 pa živi v Barceloni.

Anarhija ima že stoletja slab sloves, čeprav v resnici ne pomeni odsotnosti reda, le odsotnost hierarhije. V predstavi nas Semolina spomni na pomembno anarhistično revolucijo v Kataloniji leta 1936, ko so med špansko državljansko vojno učinkovito in uspešno kolektivizirali vso zemljo; spomni pa nas tudi na spodletele anarhistične poskuse. Morda je predstava Anarhija vaja za boljše poskuse rušenja reda in vzpostavljanja novih odnosov, ki ne temeljijo nujno na hierarhiji? Je participatorna predstava, občinstvo pričakata Semolina in 40 priključenih električnih kitar. Bomo skupaj vzpostavili novo hierarhijo? Lahko iz anarhije vznikne drugačna hierarhija? Ali kot pravi Semolina: “Če hočete tišino, se morate dogovoriti.” In: “Delajte, kar hočete.”

Režija: Sofia Asencio
Besedilo: Tomàs Aragay
Koreografija: Sofia Asencio
Avtorstvo in izvedba: Semolina Tomić
Oblikovanje svetlobe in scene: CUBE
Zvočni prostor: Alfonso Ferri
Producentka: Imma Bové
Distribucija: Societat Doctor Alonso
Koprodukcija: Festival Terrassa’s TNT, Antic Teatre
V sodelovanju z: City of Bàscara
S podporo: ICEC, INAEM
Prevod v slovenščino: Sandra Lebar

Foto: Alessia Bombasí

Predstava je v španščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

60 minut

    

David Weber-Krebs: DANES UGASNIMO LUČI! (BE, DE)

24. 8. 2017 21:00 25. 8. 2017 21:00

David Weber-Krebs je vizualni in odrski umetnik, tudi raziskovalec in pisec. Deluje v Bruslju. Pri ustvarjanju se osredotoča na razmerje med umetniškim delom in občinstvom – zato v gledališču ustvarja situacije, ki občinstvo vpletejo v »kompleksno igro med tem, da jih predstava posrka ali da se stopijo z umetniškim delom, in tem, da obdržijo kritično distanco«.

David Weber-Krebs predstavo Danes ugasnimo luči! začne z dvema zgodbama: resnično zgodbo o pobudi nemškega časopisa Bild, da na določen večer vsi za pet minut ugasnejo luči in tako simbolično pripomorejo k boljšemu svetu, in drugo zgodbo, legendo o kairskem dečku, ki ga duhovi, ki jih poraja zmedenost med islamskimi in koptskimi prepričanji, nagovorijo k ugašanju luči, iz česar se poraja čudež – črni oblak onesnaženih delcev nad Kairom izgine. Obe zgodbi sta podlaga za poskus skupne akcije, h kateri nas povabi Weber-Krebs – vsak gledalec dobi stikalo in luč in poskus se lahko začne. Bomo končali v temi, bomo sploh končali in kaj sledi po tem, ko nam sodelovanje uspe ali spodleti?

Koncept, besedilo in izvedba: David Weber-Krebs
Zvok: Coordt Linke
Koncept instalacije: Hans Westendorp
Tehnik: Martin Kaffarnik
Produkcija in asistenca: Marie Urban
Producentka: Elisabeth Hirner
Hvala: Maarten Westra Hoekzema, Mathias Domahidy
Produkcija: A Stichting Infinite Endings
Koprodukcija: Frascati, STUK, Zeitraumexit, Theater Zeebelt
Prevod v slovenščino: Ana Radović

Predstava je v angleščini s slovenskimi nadnapisi.

100 minut

  

Pablo Fidalgo Lareo: MORAL BOŠ V VOJNO, KI SE ZAČNE DANES (PT, ES)

25. 8. 2017 20:00

Origamiji, ki so skoraj edini rekvizit v predstavi, so popolna metafora za predstavo samo, saj pred nami iz papirja, iz knjige, vznikne ves svet. Origamiji so tudi popolna ilustracija avtorja, Pabla Fidalga Larea, pesnika, dramatika, režiserja … Ta iz praznega papirja, ki ga napolni z idejo, ustvari mojstrovino. Španski umetnik mlajše generacije je v gledališče vstopil prek literature in se trudi, da tega ne bi pozabil. Ko je ustvarjal to predstavo, pa se je počutil bolj kot raziskovalec zgodovine.

Vsaka nacionalna zgodovina ima slepe pege – boleče točke, ki so zamolčane ali pa njihova razlaga zbuja nesoglasja. Zgodbe zgodovine se ne ujemajo vedno ali pa še niso povedane. Tudi družinske zgodovine imajo slepe pege. Pablo Fidalgo Lareo v predstavi razpira eno izmed španskih bolečih zgodovinskih obdobij, Francovo fašistično Španijo, prek zgodbe dedkovega strica, ki je iz zapora pobegnil fašistom v Buenos Aires. Predstava o vojnah, ki jih bijemo za lastne identitete, in vojnah, ki jih bijemo za prave zgodbe zgodovine, identitete nacij in držav.

Besedilo in režija: Pablo Fidalgo Lareo
Igra: Cláudio da Silva
Oblikovanje svetlobe: José Álvaro Correia
Oblikovanje zvoka: Coolgate (aka João Galante)
Produkcija in gostovanja: Amalia Area
Tehnik: Nuno Figueira
Glasba: Corrandes d’Exili, Lluis Llach, Alfonsina y el mar, Ane Brun, Mulemba Xangola, Bonga, Marisa Monte, Carlinhos Brown
Klavir: Ásia Rosa
Koprodukcija: Teatro Municipal Maria Matos, Festival TNT, Festival BAD, Festival de Otono a Primavera
S podporo: Espaço Alkantara, O Espaço do Tempo
Prevod: Sandra Lebar

Foto: Marta Pina

Predstava je v španščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

80 minut

 

Neja Tomšič: ČAJ ZA PET: OPIJSKE LADJE (SI)

26. 8. 2017 27. 8. 2017

Sobota, 26. avgust ob 10.00 / v slovenščini, 13.00, 17.00 / v angleščini
Nedelja, 27. avgust ob 10.00, 13.00, 15.00 / v slovenščini
Športno društvo Tabor

Neja Tomšič je vizualna umetnica mlajše generacije, s svojimi projekti in študijskim raziskovanjem (dokumentarni film v galerijskem prostoru) pa ustvarja tudi na področju filma, literature in gledališča.

Čaj za pet: Opijske ladje je njen »vizualni esej«. Pripovedništvo je povezala z vizualno umetnostjo (poslikava keramike) in čajno ceremonijo ter ustvarila mikropredstavo, v kateri nas ob čaju popelje na opijske ladje, v čas, ko so čaj znali pridelovati samo Kitajci, prodajali pa so ga samo Britanci. In ker ob čaju sedimo v sedanjem času, se nam z vsako naslednjo opijsko ladjo odstre novo razumevanje današnjega postkolonialnega sveta.

Koncept, izvedba in poslikava: Neja Tomšič
Keramika: Anja Slapničar
Produkcija: MoTA – Muzeja tranzitornih umetnosti
Zahvala: Zisha – čajna hiša

Foto: Elena Kaleva

60 minut

Obvezna je predhodna rezervacija.

  

 

Laura Kalauz, Maja Leo, Bojan Djordjev, Christopher Kriese, Lisa Schröter, Miriam Walther Kohn: SAID TO CONTAIN

26. 8. 2017 27. 8. 2017

Sobota, 26. avgust ob 11.00, 18.00
Nedelja, 27. avgust ob 11.00
Športno društvo Tabor

Bojan Djordjev je bil leta 2015 na festivalu Mladi levi s predstavo To ni rdeča, to je kri, predstavo partizanske, revolucionarne in komunistične poezije, letos pa prihaja z Lauro Kalauz, Majo Leo in Christopherjem Kriesejem. Umetniško ekipo tudi tokrat, kot je za Djordjeva običajno, zanima specifičen pojav, ki ga ne estetizira, ampak dekonstruira in razpira kritični misli.

Said to Contain je pogodbeni termin, ki ga uporabljajo ladjarska podjetja za zapis o vsebini kontejnerjev, saj njihove vsebine ne preverjajo, ampak verjamejo napisanemu. Umetniška ekipa poskuša predreti to opno zaupanja oziroma netransparentnost kontejnerske logistike, na kateri temelji organizacija našega sveta. Marca in aprila je ekipa s kontejnersko ladjo potovala od Hamburga do Buenos Airesa, nato pa so postavili kontejner v Zürichu ter v njem in okrog njega uprizorili predstavo, ki prihaja v Slovenijo, državo, ki ima pristanišče in je tako del globalne ladjarske logistike. Kontejner razumejo kot sidro, okoli katerega ustvarijo umetniški dogodek in tudi debato ter srečanja z različnimi lokalnimi deležniki.

Ustvarjalci: Bojan Djordjev, Laura Kalauz, Maja Leo, Christopher Kriese, Lisa Schröter, Miriam Walther Kohn
Lokalna produkcija: Bunker, Ljubljana
Lokalna producentka: Alma R. Selimović
Tehnični vodja: Andrej Petrovčič
V sodelovanju z: Nada Especial Tanz, neue Dringlichkeit (nD), TKH-Walking Theory
Koprodukcija: University of the Arts, Theater der Künste (Zurich), Magacin Cultural Centre (Belgrade), Art Space La Darsena (Buenos Aires)

Foto: Ivan Hrkaš

Predstava je v angleščini.

120 minut

  

CTC, EU Kultura, ŠD Tabor, PRO HELVETIA

 

 

Anton Pavlovič Čehov & Maruša Kink: TRI SESTRE (SI)

26. 8. 2017 16:00

Zbirno mesto: Parmova 23

Maruša Kink končuje magistrski študij režije na AGRFT, v gledališče in režijo pa je vstopila skozi igro. Režira v okviru produkcijske hiše Margareta Schwarzwald, ki jo je soustanovila in jo umetniško vodi, in tudi drugje. Še vedno deluje tudi kot igralka, režira za mlade in za odrasle, sodeluje tako z repertoarnimi gledališči kot z neodvisno sceno.
Čehov je izziv za vsakega režiserja, in sicer kako ta gledališki kanon uprizoriti tako, da bo spet svež, da bo aktualen in da ga ne zaduši kanon vseh preteklih uprizoritev. Pred tremi leti smo Mlade leve odprli s predstavo What if they went to Moscow, predelavo Treh sester režiserke Christiane Jatahy, iz katere je velo hrepenenje po Moskvi, po nečem drugem, drugačnem, format pa je bil svež, priča smo bili vzporednemu in večplastnemu filmskemu ter gledališkemu dogajanju. Priredba in uprizoritev Maruše Kink sta prav tako pogumni, brez strahu pred posegi v besedilo, protagoniste predstave prevedeta v sedanji čas, igralci prehajajo med dramskimi liki, predstavo pa je izselila iz gledališča. Igra se v prostorih ob železnici, blizu Železniškega muzeja, ki je bil eden izmed domov Mladih levov. V predstavi hrepenenja po odhodu drugam, po nečem drugem, nas milje predstave, ki ga zaznamujeta tako prostor kot zvoki vlakov, morda spominja na to, da gledamo življenje tu, pred nami, obenem pa se mimo nas vozijo vlaki.

Režija: Maruša Kink
Igrajo: Daša Doberšek, Jure Kopušar, Matija Vastl, Lucija Tratnik, Aja Kobe
Glasbenik: Danijel Bogataj
Dramaturgija: Nika Leskovšek
Kostumografija in scenografija: Tina Bonča
Izvršna produkcija: Mija Špiler
Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald, AGRFT

Foto: Željko Stevanić, Arhiv CTF UL AGRFT

90 minut

Predstava je v slovenščini z angleškimi nadnapisi.

Allan Sekula & Noël Burch: POZABLJENI PROSTOR film (NL)

26. 8. 2017 21:00

Pozabljeni prostor je zadnji filmski projekt Noëla Burcha, filmskega teoretika in filmarja, ter Allana Sekule, fotografa, pisca, kritika in tudi filmarja, katerega ustvarjalni in raziskovalni opus zaznamujejo »imaginarne in materialne geografije razvitega kapitalističnega sveta«. Predstava Said to Contain transport, logistiko in sodobni kapitalizem zagrabi skozi optiko kontejnerja in z gledališkimi sredstvi, Pozabljeni prostor pa se iste teme loti s filmskimi sredstvi. Poetičen filmski esej, ovenčan z beneškim levom, ki nam predstavi tisto, kar očem sicer ni skrito, je pa odmaknjeno našem pogledu.

Režija: Allan Sekula & Noël Burch
Producenta: Frank van Reemst, Joost Verheij
Koproducenta: Vincent Lucassen, Ebba Sinzinger
Scenarij: Allan Sekula & Noël Burch
Direktorja fotografije: Attila Boa, Wolfgang Thaler
Zvočna inženirja: Eckehard Braun, Joe Knauer
Oblikovanje zvoka: Mark Glynne
Glasba: Riccardo Tesi & Louis Andriessen
Montaža: Menno Boerema
Produkcija: Doc.Eye Film
Koprodukcija: WILDart FILM

Foto: Pozabljeni prostor

Film je v različnih jezikih z angleškimi podnapisi.

113 minut