GLEDALIŠČE ČLOVEŠTVA: PLASTOCEN


Ste se kdaj spraševali, kako bi poimenovali poslednjo človeško dobo, če bi človeštvo izumrlo? Poskusimo slediti analogiji nazivov zgodovinskih dob, ki v ospredje postavijo najpomembnejši material, iz katerega človek izdeluje orodje in druge predmete.
Slovenski avtor in režiser družbeno angažiranega gledališča, znanec teatra v javnem prostoru in tesni sodelavec neinstitucionalnih odrov, Jaka Andrej Vojevec, nam ponudi odgovor: PLASTOCEN (material: plastika). Gledališče človeštva je duhovita muzejska izkušnja arheoloških najdb tuje civilizacije ob izumrtju človeka, ki si jo lahko gledalec ogleda sam ali pa v skupinski vodeni turi.
V obeh primerih prejme zemljevid razstave, čelado in esencialno reč, 3D-očala. Ko si nadenemo očala, ugotovimo, da šele takrat zares vidimo.

Srečamo se z znanji, ki se jih je tuja civilizacija naučila o nas – plastiščarjih – predvsem o tekmovalnosti in konceptu konkurence, nebrzdanem kopičenju v imenu vere, brezbrižnosti do okolja in drugih vrst. Gledališče človeštva je imerzivna vizualizacija sedanjosti, njena prisotnost pa daje širši javnosti možnost, da se sreča s to fascinantno vrsto in v njej prepozna sebe – slovenskega plastiščarja.

Jaka Andrej Vojevec

Jaka Andrej Vojevec dela kot režiser, performer, dramatik, mentor delavnic, dramaturg in prevajalec. Po dokončanem študiju angleščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je vpisal študij gledališke režije na AGRFT. Po študiju je režiral v različnih slovenskih gledališčih (SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, SNG Nova Gorica, SLG Celje, MGL, SSG Trst, LGL,Cankarjev Dom, Gledališče Glej, Plesni teater Ljubljana). Od leta 2012 v okviru KUD Transformator deluje na področju gledališča zatiranih kot režiser, performer in mentor. Na področju uličnega gledališča sodeluje s kolektivom Tretja roka, s katerim so v zadnjih letih gostovali po številnih večjih in manjših festivalih uličnega gledališča po Sloveniji in v tujini (Portugalska, Španija, Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Italija, Latvija, Norveška). V zadnjih letih se ukvarja tudi s pisanjem besedilnih predlog za uprizoritve: Hamlet pa pol (2016), B®utalci (2016), Moje prav(lj)ice (2018), Pohujšanje v dolini sevniški ali Trumf v rokavu (2018), Vrvica, ki je rešila svet (2019), Male skrivnosti (2019).
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj (Dnevi komedije, Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Zlata paličica).

Katarina Zalar

Katarina Zalar je samozaposelna v kulturi – kostumografka in scenografka, diplomantka NTF, Lj. je l.2010 za diplomsko delo Električne invazije, kostumografija in scenografija v javnem prostoru prejela študensko Prešernovo nagrado. Je ustanovna članica skupine LJUD, kostumografka, scenografka in so-avtorica vidnejših projektov skupine (Invazije, Galerija na meji, Strmo sedlo – avtobus duhov, Kapitan Dada, Nočna Pocestnica – »ready-made« galerija na prostem – nagrada odličnosti UrbANA Ljubljana, idr)
Projektno sodeluje z režiserji: Ravil Sultanov, Maja Dekleva, Jaka Andrej Vojevec, Matjaž Šmalc, Jaša Jenull; v zamejstvu Zdravko Haderlap, Alenka Hain (Sen kresne noči – najboljša predstava -12. zamejski festival amaterskih dramskih skupin). Od 2011 deluje v društvu GUMB kot mentorica, pedagoginja ter soavtorica razstav društva: Plastožerji, Kino Šiška; WHAT’S THE DEAL?, Kreativquartier Munchen.
Za sabo ima že več kot 70 kostumografij, scenografij in preko 20 so-avtorskih projektov.

Dani Modrej

Rojen 25. aprila 1983 v Ljubljani, kjer je obiskoval tako osnovno kot srednjo šolo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo. Že med študijem je vzporedno kot slušatelj obiskoval tudi predmete na Akademiji za gledališče, radio in televizijo. Obiskoval je tudi predmet scenografije, ki ga je takrat na Akademiji poučevala Meta Hočevar. Pri akademijskih produkcijah je začel sodelovati kot scenograf.

Za predstavi George Dandin in Zavratne igre v režiji Nine Eve Lampič je bil nagrajen z akademijsko nagrado zlatolaska za najboljšo scenografijo.

Delo na Akademiji je v veliki meri vplivajo tudi na proces študija na Fakulteti za arhitekturo, kjer je leta 2011 diplomiral na temo revitalizacija urbanega okolja preko kulture.

V času po končani fakulteti je kot scenograf sodeloval pri projektih v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Cankarjev dom Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Drama, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Glej, GT22,…

Delovati je začel tudi na področju filma, kjer je kot scenograf sodeloval pri filmu Razredni sovraž nik, ki je na domačih in tujih filmskih festivalih prejel preko 30 nagrad.

V zadnjih letih je svoje polje ustvarjanja razširil tudi na področje videa in fotografije. Pred kratkim je bil za svoje delo nagrajen na mednarodnem fotografskem natečaju Let’s play the Fraternity card.

kolofon

Avtorji predstave:

  • Koncept, besedilo, vodstvo po razstavi: Jaka Andrej Vojevec
  • Priprava eksponatov, postavitev, izvedba: Katarina Zalar
  • Grafična podoba in oblikovanje, postavitev, izvedba: Dani Modrej
  • Producentka: Polona Vozel
  • Produkcija: Bunker, Ljubljana

    S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Evropska unija – program Ustvarjalna Evropa: Kultura, ACT – Art, Climate, Transition

    Zahvala: Športno društvo Tabor, Onkraj gradbišča, Slovenski etnografski muzej

    Ture so v slovenščini in angleščini..

    Foto: Dani Modrej

Dodatne informacije

Premiera:
23. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi

Prihajajoče ponovitve:

Pretekle predstave:

  • 27. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi
  • 26. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi 2020
  • 25. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi
  • 24. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi