ARHIV SAMOZADOSTNOSTI

Kdo smo mi, ki smo ustvarili okoljsko krizo, kdo smo mi, ki jo občutimo in čigav svet je svet, ki se končuje?

Osnovna baza avdio-vizualne instalacije je nabor najrazličnejših tehnoloških, naključnih in partikularnih informacij o različnih znanstvenih odkritjih, ki ponujajo alternativo trenutnim načinom produkcije in organiziranja življenja, odpadkov idr.

Okoljske rešitve bi potrebovale sistemske spremembe in mogoče v sebi že nosijo zametke mišljenja alternative, a jih katastrofični narativi, ki onemogočajo kakršnekoli druge razlage, spreminjajo v krizo človeštva. Ta po drugi strani okoljsko krizo partikularizira in onemogoča ustvarjanje koherentne vizije. Odgovornost postane individualna, sočasni občutek omejenosti imaginacije (ker ne moremo predvideti drugačne strukturne ureditve) pa neizogibno vodi v občutek tesnobe.

Kaže se nuja po bolj celostnem premisleku in razumevanju sveta, ki si ga tako močno skušamo prilastiti že stoletja. To je toliko bolj nujno v času vzpona desničarskih ideologij in avtoritarnih praks, ki preko avtoritarnosti kapitala delujejo v nasprotju z globalnim segrevanjem in okoljsko krizo. 

Instalacija preko mapiranja trenutno obstoječih rešitev, ki nastajajo v kontekstu poznega kapitalizma, ustvarja idejni zemljevid možnih soočanj z okoljskimi problemi in spodbuja razmišljanje o alternativni realnosti oz. prihodnosti, ki ni že predvidena s sedanjostjo. Sočasno nabor rešitev ponuja vpogled v antropocentrizem in skuša preizpraševati dogmatičnost okoljske krize – kdo smo mi, ki smo jo ustvarili, kdo mi, ki smo jo občutili in kateri svet je ta, ki se končuje. 

Dodatne informacije

Premiera: 10. junij, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru TRIPTIHA :::

Prihajajoče ponovitve:

Pretekle predstave:

  • 5. junij, 2021 – 24. junij, 2021, Lutkovno gledališče Maribor
  • 4. maj, 2021 – 31. maj, 2021, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
  • 29. avgust, 2020 – 31. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana – v sklopu platforme Trigger
  • 23. avgust, 2020 – 29. avgust, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru festivala Mladi levi 2020
  • 11. junij, 2020, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, v okviru TRIPTIHA :::

Kritike
Umetnost, ekologija in družbene spremembe (A. Redalja, Delo.si)
Arhiv samozadostnosti (Maša Radi Buh, Kriterij)

kolofon

  • Avtorici: Tery Žeželj, Ivana Vogrinc Vidali
  • Interpretacija tekstov za avdio del: Benjamin Jeram, Klemen Kovačič, Nika Vidic, Eva Stražar
  • Lektura: Tana Benčan
  • Tehnična pomoč in svetovanje (predelava lučk, zvočna obdelava in snemanje avdio dela, programiranje): Blaž Pavlica
  • Tehnična podpora: Igor Remeta, Duško Pušica
  • Oblikovanje luči: Andrej Petrovčič
  • Izvršna producentka: Maja Vižin
  • Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar
  • Produkcija: Bunker, Ljubljana

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Evropska Unija – Program Ustvarjalna Evropa – Kultura, mreža ACT – Art, Climate, Transition

Foto: Nada Žgank

Viri in literatura za avdio del:

TERY ŽEŽELJ

Po srednji šoli sem najprej začela s študijem muzikologije na Filozofski fakulteti Ljubljana, po uspešno dokončanih 2 letnikih pa sem se odločila za prepis na študij dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT, kjer sem 2019 diplomirala z dramaturškim delom Kritični potencial gledališkega časa, za katerega sem dobila tudi Akademijsko Prešernovo nagrado. V času študija sem v okviru študentske produkcije sodelovala kot dramaturginja pri produkcijah Oleanna, Srebrno rebro, Otroci na oblasti, Kralj Lear in Simpozij, ki je nastal v koprodukciji z SNG Drama Ljubljana. Predstava Otroci na oblasti je spomladi 2019 na festivalu FIST v Beogradu dobila Grand prix, konec letošnjega leta pa še Akademijsko Prešernovo nagrado. Poleg študentskih produkcij sem kot dramaturginja sodelovala še pri projektu Odilo. Oratorij. Zatemnitev, ki je nastal v koprodukciji Kina Šiške in Slovenskega mladinskega gledališča, kot asistentka režije in dramaturgije pa sem sodelovala v predstavi Krajine svobode v režiji Marte Popivoda in Ane Vujanovič, ki je nastala v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Sem članica uredniškega odbora študentske revije ADEPT, z lanskim letom pa sem prevzela urednikovanje Gledališkega lista Glej.

V januarju sem zaključila z dvema študijem: s študentsko diplomsko produkcijo Ljudožerci, ki je nastajala cel prvi semester ter kmalu za tem še s predstavo Ponočnjaki, za katero sva skupaj s režiserjem Petrom Kusom napisala tudi besedilo in je tematizirala zvočno onesnaženje. Predstava je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča Maribor in gledališča Werk89 iz Dunaja.

Ivana Vogrinc Vidali

Ivana Vogrinc Vidali, rojena 1997. leta v Mariboru. Leta 2016 je postala študentka smeri Filmska in televizijska režija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Ob koncu prvega letnika je posnela igrani film Mrtvi kot (2017), leto kasneje še eksperimentalni dokumentarni film O luni, mesecu in njunem odsevu (2018). Ta se je med drugim uvrstil tudi v tekmovalni študijski program največjega in najpomembnejšega vzhodnoevropskega dokumentarnega filmskega festivala, Ji.hlava 2019. Leta 2019 je nastal njen kratki eksperimentalni film Vialund (2019) – prvi projekt izven akademije, doslej ga je bilo mogoče videti na festivalu FeKK 2019 in na Festivalu slovenskega filma 2019. Trenutno je v nastajanju še diplomski film Transnebesna železnica. Je članica Društva za razvoj filmske kulture v Mariboru, v okviru katerega kurira in vodi program Ekstremno slovensko 2 (filmski večeri z mladimi filmskimi ustvarjalci) ter kot avtorica video-napovednikov sodeluje z Mestnim gledališčem ljubljanskim.