Debatni večeri: Kaj pa kaj drugi pravijo?

Shod za znanost – javna tribuna

Teme javne tribune, ki jo letos že tretjič organizira Organizacijski odbor Shoda za znanost, bodo tokrat razvojni potencial raziskovanja, razumevanje znanosti v širši javnosti in ambivalentni odnos politike do kreativnega dela nasploh. Žal je politika znanost, podobno kot kulturo, sposobna misliti in izpostavljati predvsem na deklarativni ravni. Ko pa bi raziskovalkam in raziskovalcem morala zagotoviti življenjski prostor in razmere za delovanje, razkrije presenetljivo nelagodje in nerazumevanje razvojnega in emancipatornega potenciala raziskovanja oziroma sistematičnega oblikovanja novega znanja.

Vstop prost.
Informacije: info@bunker.si, 051 269 906

11.4. ob 20.00 (Stara mestna elektrarna- Elektro Ljubljana) – predavanje umetnika

12.4. ob 10.00 (Nova pošta) – delavnica Umetnik na delu

Walid Raad je umetnik in profesor umetnosti na šoli za umetnost The Cooper Union v New Yorku (ZDA). Veseli nas, da ga lahko končno gostimo v Ljubljani na dveh dogodkih. Najprej v Stari elektrarni 11. aprila ob 20.00 na Predavanju umetnika, kjer bo predstavil svoja dolgoročna projekta, The Atlas Group (1989–2004) in Scratching on things I could disavow.

Nato pa 12. aprila ob 10.00 na Novi pošti, kjer se bo pogovarjal s študenti in drugimi zainteresiranimi obiskovalci o svojih umetniških postopkih ustvarjanja pod naslovom Umetnik na delu.

The Atlas Group je umetniški projekt o dolgoletnih vojnah v Libanonu. V okviru projekta je Raad ustvaril zgodbe, zapiske in like, da bi odprl razmislek o možnostih in omejitvah pri pisanju zgodovine vojn. Projekt Scratching on things I could disavow, ki se je začel leta 2007, proučuje nedavni razmah nove infrastrukture za vizualno umetnost v arabskem svetu ter načine, na katere ekonomski in vojaški konflikti vplivajo na umetnost, kulturo in tradicijo.

Na oba dogodka je vstop prost.
Informacije in rezervacije: info@bunker.si

Biografija:
Walid Raad je umetnik in profesor umetnosti na (še vedno plačljivi) šoli za umetnost The Cooper Union v ameriškem New Yorku. Med njegova dela sodijo The Atlas Group, petnajst let (1989–2004) trajajoči projekt o sodobni zgodovini Libanona, ter aktualna projekta Things I Could Disavow in Sweet Talk. Je tudi avtor številnih knjig, kot so Walkthrough, The Truth Will Be Known When The Last Witness Is Dead, My Neck Is Thinner Than A Hair, Let’s Be Honest The Weather Helped ter Scratching on Things I Could Disavow.

S svojimi samostojnimi razstavami je med drugim gostoval v pariškem Louvru, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti ter muzejih, galerijah in festivalih, kot so ICA (Boston, ZDA), Museo Jumex (Ciudad de Mexico, Mehika), Kunsthalle Zürich (Zürich, Švica), The Whitechapel Art Gallery (London, Velika Britanija), Festival d’Automne (Pariz, Francija), Kunsten Festival des Arts (Bruselj, Belgija) in The Hamburger Bahnhof (Berlin, Nemčija). Njegova dela so bila razstavljena tudi na razstavah Documenta 11 in 13 v nemškem Kasslu, na Beneškem bienalu in na bienalih Whitney v New Yorku (2000 in 2002), brazilskem Sao Paulu in turškem Carigradu, na forumih Home Works I in III v libanonskem Bejrutu ter v številnih drugih muzejih, bienalih in dogodkih po Evropi, Bližnjem vzhodu, Aziji ter v Severni in Južni Ameriki.

Raad je tudi prejemnik nagrad ICP Infinity Award (2016) in Hasselblad (2001), Guggenheimove štipendije (2009), nagrade Alpert za vizualno umetnost (2007), nagrade za fotografijo Deutsche Börse (2007), nagrade Camera Austria Award, Rockefellerjeve štipendije ter številnih drugih štipendij, priznanj in nagrad.

Več informacij: www.scratchingonthings.comwww.theatlasgroup.org

Predavanje so omogočili:
Trust for Mutual Understanding, The Relationship, Imagine 2020, Evropska Unija – program Kreativna Evropa

Prihodnji dve leti bo fokus turizma kultura. Predstavniki nevladnih organizacij, ki organiziramo umetniške festivale, pozdravljamo pobudo, a smo z dosedanjimi osnutki državne strategije za leti kulturnega turizma nezadovoljni. Želimo si več osredotočenosti na trajnostni turizem in upoštevanje že obstoječih umetniških festivalov, predvsem pa vključenost v pripravo strategije in v samo izvajanje. Na okrogli mizi bomo poskušali razgrniti ključne točke povezanosti kulturnega turizma in festivalov ter pripraviti priporočila za odločevalce za popravke in dopolnitve obstoječe strategije
.
Ob dvajsetletnici festivala Mladi levi nas – s spominom na Gramscijevo maksimo – prevevata pesimizem intelekta in optimizem duha. Okoliščine festivale, kot je naš, vse bolj stiskajo in otežujejo, po drugi strani pa je čutiti, da so vse bolj potrebni. Zato sem nam zdi, da moramo dobro proučiti vse pritiske na festival, anticipirati vse težave, obenem pa verjeti v moč festivalov, združevalnih dogodkov, kjer z umetnostjo ustvarjamo transformativne momente ali stanja.

Obletnice so seveda posvečene pogledu nazaj, a pomembneje je, da poskušamo začrtati pot festivalov naprej. Na katere izzive bodo morali odgovarjati, kako jih sploh profilirati v razmerah, ko je festival že skoraj vsaka prireditev, kako se ubraniti pritiskom komercializacije, zapiranju v lokalno okolje, kako se upreti kuriranju, ki ga narekujejo finančne, geopolitične, logistične okoliščine.
V bližnji prihodnosti vidimo dva ključna momenta razvoja festivalov – povezovanje s turizmom, kjer dajemo prednost pred množičnim nanoturizmu in mikroturizmu oziroma trajnostnemu turizmu, in pa ohranjanje načela mednarodnosti, izmenjave namesto krepitve nacionalizma in populizma.

V prihodnjih mesecih bomo organizirali vrsto pogovorov, predavanj in predstavitev na temo prihodnosti festivalov, na letošnjem festivalu Mladi levi pa bomo pripravili okroglo mizo na temo festivalov in kulturnega turizma. Kako v prihodnjih dveh letih, ko bo v turističnem fokusu kultura, vzpostaviti vez med turizmom in festivali, ki bo v prid turizmu in kulturi, predvsem pa obiskovalcem umetniških prireditev in turistom. Kako ustvariti festivale, odprte mednarodnemu občinstvu, hkrati pa naj bodo nadgradnja in organski razvoj obstoječih programov in ne produkt divje festivalizacije kulturne ponudbe? In seveda, kakšna je pri tem lahko vloga nevladnega sektorja v kulturi kot nosilca neodvisne scene?

Aktualno stanje – protesti proti množičnemu turizmu v evropskih prestolnicah, prihod množičnega turizma v Slovenijo, ki je vznemiril vse od Bleda do Ljubljane, porast festivalov – a ne umetniških, nezadovoljstvo s strategijo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, želja festivalov, da kot občinstvo učinkovito nagovorimo tudi turiste – strategija, ki bi učinkovito povezala umetniške festivale in turizem je potrebna. Na okrogli mizi bomo poskušali ugotoviti stanje in želje nevladnih organizacij, ki organiziramo umetniške festivale ter ji poskušali pretvoriti v priporočila odločevalcem pri pripravi oziroma popravkih strategije za leti, ko bo v fokusu kulturni turizem.

Gostje okrogle mize:
Janez Leban, predsednik Zveze društev mladih in kreativnih Tolmin, festival Sajeta
Deborah Pearson, odrska umetnica, soustanoviteljica festivala Forest Fringe
Anže Zorman, novinar in urednik v redakciji Culture.si in Kulturnik
Tjaša Pureber, koordinatorka Asociacije
Tanja Hladnik, Iniciativa filmskih festivalov nevladnih organizacij

Moderatorki:
Nevenka Koprivšek, Alma R. Selimović

V sodelovanju z: Društvo Asociacija

V sodelovanju z: Društvo Asociacija

V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana že tradicionalno gostimo predavanja Inštituta za delavske študije. Letos bo potekal 19. letnik predavanj, ki bo posvečen temi produktivnosti. Predavanja bodo do aprila potekala vsak četrtek ob 19.00 v sindikalni dvorani pri Stari mestni elektrarni.

Med drugimi bodo predavali: David HarvieChris O’KaneBenjamin NoysChristoph HenningTibor RutarPrimož KrašovecUrban SušnikSamo TomšičLea KuharUroš KranjcSimonHajdini …

Še v vsaki družbeni ureditvi so morali posamezniki in posameznice za ohranitev lastnih življenj producirati svoja življenjska sredstva, kar pomeni, da se nekakšna »produktivnost« nahaja v samem temelju preživetja tako posameznikov in posameznic kot človeške vrste v celoti. Zdi pa se, da se danes »produktivno« bolj ali manj enači s »dobičkonosno« in je s tem postalo predvsem sredstvo ideološke legitimacije najrazličnejših političnih in zasebnih interesov. Pod imperativom »družbe produktivnosti« se krči socialno državo, privatizira »potraten« javni sektor, fleksibilizira »togi« in »nazadujoči« trg delovne sile ter širi ideologijo »človeškega kapitala«, po kateri vsak korak v življenju dojemamo kot investicijo za prihodnost oz. kot »naložbo vase«. Če to želimo ali ne, moramo pri vsaki odločitvi upoštevati predvsem kriterij »kaj se splača« (pa naj se gre za izbiro hrane ali izobrazbe), saj se nam takšna odločitev kaže kot edina »racionalna«.

V letošnjem letniku se bodo predavatelji lotili kritične analize koncepta produktivnosti in njegove vloge v kapitalističnem produkcijskem načinu. Skozi historično analizo in teoretsko intervencijo bodo sprva analizirali razmerje med produktivnostjo in različnimi produkcijskimi načini, nato pa preko različnih marksističnih diskurzov kritično reflektirali koncept produktivnosti znotraj kapitalističnega produkcijskega načina. Pri tem se bodo osredotočili na vprašanje opredelitve produktivnosti v produktivni in reproduktivni sferi družbe; kritično analizo diskurza produktivnosti na levici in desnici; kritiko različnih ideologij produktivnosti, povezanih z nenehno ekonomsko rastjo kot pogojem človeške blaginje in družbenega napredka; vlogo teorij produktivnosti znotraj imperialističnih politik, diskurz produktivnosti skozi post-keynsovsko kritiko in tako dalje.

1. predavanje: 28. januar ob 19.00
Tibor Rutar: Produktivnost dela nekoč in danes: od lastninskih odnosov k družbeno-razvojnim vzrocem

2. predavanje: 4. februar ob 19.00
David Harvie: Productivity and the War over Measure: Wealth, Value and Values

3. predavanje: 11. februar ob 19.00
Uroš Kranjc: Produktivnost v luči zasebne lastnine in tehnologije ter izključene množice

4. predavanje: 18. februar ob 19.00
Urban Sušnik: Kapitalizem in prekletstvo Prometejevega darila

5. predavanje: 25. februar ob 19.00
Primož Krašovec: Produktivnost, svoboda in policija

6. predavanje: 10. marec ob 19.00
Christoph Henning: Produktivnost: Kontroverzen pojem v zgodovini politične ekonomije in kritične teorije

7. predavanje: 17. marec ob 19.00
Chris O’Kane: Porečevljenje in kritična teorije družbe: Produkcija, Reprodukcija, Kriza

8. predavanje: 24. marec ob 19.00
Samo Tomšič: Produkcija zavoljo produkcije – proizvajanje kapitalistične subjektivnosti

9. predavanje: 31. marec ob 19.00
Lea Kuhar: Reflektivna (ob)sodba produktivnosti

10. predavanje: 6. april ob 19.00
Benjamin Noys: POŠASTNOST ABSOLUTNE PRODUKCIJE: Akceleracionizem in kapitalizem

Več informacij: www.delavske-studije.si

Tema simpozija je povezana z izidom slovenskih prevodov dveh knjig Paula Matticka: Vse po starem: gospodarska kriza in polom kapitalizma ter Umetnost in njen čas. Prva knjiga predstavlja analitično podobo sodobne krize kot krize kapitalizma, druga pa postavlja umetnost v kontekst te sodobnosti – le da ta ni, kot v moderni estetiki, zgolj kontekst.

K udeležbi na simpoziju vabimo vse, ki jih politična ekonomija »sveta umetnosti« privlači ne le kot kontekst »sveta umetnosti«, ampak tudi kot podlaga njegovih nekdanjih in sodobnih antagonizmov.

Organizacija: Slovensko društvo za estetiko, Inštitut za delavske študije
V sodelovanju z: Založba Sophia, Založba Studia humanitatis
S podporo: Bunker, Ljubljana

Več informacij: www.delavske-studije.si

Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana)

Številne tradicije teorije države, ki so se razvile znotraj horizonta historičnega materializma, so bile vpete bodisi v razpravo o bazi in nadstavbi in s tem reducirane na ekonomizem bodisi je bila v njih država razumljena kot orodje v rokah vladajočega razreda,

pri čemer je bila upoštevana zgolj razredna delitev družbe, ne pa tudi posebna socialna forma, v kateri se razredi nanašajo drug na drugega. Teoretsko in politično produktivno je lahko pojmovanje države, ki se distancira od obeh gornjih razumevanj in v raziskavi poišče bistvene značilnosti meščanske države kot posebne politične oblike za posredovanje družbenih zawww.

Več informacij: www.delavske-studije.si
Vstop prost!

Tokratni Kaj pa kaj drugi pravijo? bo sledil predstavi Gremo vsi!, ki postavlja vprašanje odhajanja in se ukvarja z vzroki migracij. Pogovor bo obravnaval isto temo in poskušal načeti vprašanje, kaj odhod pravzaprav pomeni danes, ko smo globalno v slabih gospodarskih razmerah in migracija za posameznika ne pomeni več avtomatične rešitve tega problema. Ali odhod v tem primeru ne pomeni le prelaganje slabega za določen čas? Zakaj obstaja več omejitev gibanja za ljudi kot za kapital? Kakšne so izkušnje imigrantov v Slovenijo in emigrantov, ki iz države odhajajo? Kje in kaj je pravzaprav prostor svobode v razmerah njegovega skrb zbujajočega krčenja? Pogovor o teh vprašanjih, umeščenih v perspektivo kritične ustvarjalnosti, bo moderiral tandem Kitch.

3. 4. 2014, 18:00
10. 4. 2014, 18:00
17. 4. 2014, 18:00

V 17. letniku Inštituta za delavske študije, naslovljenem Socializem, bomo proučili pogoje in okoliščine nastanka realsocializmov 20. stoletja – od oktobrske in »izgubljene« nemške revolucije do druge svetovne vojne in povojne blokovske polarizacije – pa tudi ekonomska protislovja nastalih sistemov, njihove različne razvojne dinamike in vzroke za propad. Izhajali bomo iz kritike politične ekonomije in historičnomaterialistične analize. Eno osrednjih vprašanj bo jugoslovanski model socializma, ki bo zahtevalo kritično ovrednotenje vzpostavitve in razvoja samoupravljanja, gibanja neuvrščenih, dolžniške krize.

Toda socializem ni le ekonomsko-politični projekt, temveč družbenotransformativno emancipatorno gibanje. Zato je nujen tudi razmislek o politikah, ki jih je izvajal na ostalih področjih, na primer na področju emancipacije žensk, civilne družbe, urbanizma, stanovanjske in socialne politike. Ovrednotenje teh politik v istoričnomaterialističnem okviru omogoča bolj poglobljeno razumevanje problematike in ponuja pogoje za iskanje rešitev. Ta dediščina prejšnjega sistema, ki je v nekaterih primerih zadnji branik socialne države, počasi izginja v vztrajnih napadih neoliberalne države. Rrazprave o pogojih in izzivih izgradnje novega participatornega in demokratičnega modela socializma bodo tako tudi na podlagi teh refleksij osredotočene na vprašanja ekonomske demokracije, zadružništva, progresivne socialne politike, socializacije bank, demokratizacije družbenih podsistemov in možnosti internacionalne socialistične politike.

V Sindikalni dvorani Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana) bodo potekala naslednja predavanja:

  • Sašo Furlan: Marxov koncept post-kapitalistične družbe
    četrtek, 14. november ob 18.00
  • Anej Korsika: Država, partija in revolucija
    četrtek, 21. november ob 18.00
  • Tibor Rutar: Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju
    četrtek, 28. november ob 18.00
  • Primož Krašovec: Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma
    četrtek, 5. december ob 18.00
  • Marko Kržan: Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja
    četrtek, 12. december ob 18.00
  • Luka Bogdanić: Komunizem in razredni boj – preobrazba Italijanske komunistične partije
    četrtek, 19. december ob 18.00
  • Marko Kostanić: Organisationsfrage in ravni abstrakcije
    četrtek, 9. januar ob 18.00
  • Lev Centrih: Zgodovina sovjetske kolektivizacije v tridesetih letih 20. stoletja
    četrtek, 16. januar ob 18.00
  • Sašo Slaček: MacBridovo poročilo 34 let pozneje
    četrtek, 23. januar ob 18.00
  • Domagoj Mihaljević: Razbijanje jugoslovanskega sna: socialistični cilji, liberalne težnje in realnost razpada
    četrtek, 30. januar ob 18.00
  • Joachim Becker: Strukture in protislovja državnega socializma v Vzhodni Evropi (primeri Češkoslovaške, Nemške demokratične republike in Poljske)
    četrtek, 6. februar ob 18.00
  • Martina Malešič: Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma
    četrtek, 13. februar ob 18.00
  • Dora Levačić: Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom
    četrtek, 20. februar ob 18.00
  • Goran Musić: Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj
    četrtek, 27. februar ob 18.00
  • Catherine Samary: Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije
    četrtek, 6. marec ob 18.00
  • Michael Roberts: Socializacija bančništva – nujen ukrep za demokracijo
    četrtek, 13. marec ob 20.30
  • Aleksandar Stojanović: Socializacija bančništva – nujen ukrep za demokracijo
    sreda, 19. marec ob 18.00
  • Branko Bembič: Slovenska nacionalna buržoazija med dvema dolžniškima krizama
    četrtek, 27. marec ob 18.00
  • Vuk Vuković: Zakaj socializem?
    četrtek, 3. april ob 18.00
  • Dan Hind: Od radiodifuzije do digitalizacije – Možnosti za revolucionarno reformo
    četrtek, 10. april ob 18.00
  • Gal Kirn: Spomeniki NOB/revolucije: med akademsko rekuperacijo, nostalgijo in komunistično prihodnostjo?
    četrtek, 17. april ob 18.00

www.delavske-studije.si

27. 11. 2013, 18:00

S tezami, da smo vsi enaki, smo prikrivali dejstvo, da smo uvedli generacijski apartheid”, je del zapisa dr. Alojza Ihana, ki je nedavno vznemiril slovensko blogosfero, aktiviste Stranke in Gibanja za Trajnostni razvoj Slovenije – TRS pa vzpodbudil k pripravi soočenja, na katerem bomo spregovorili o generacijskem konfliktu in izkoriščanju mladih – temah, ki že dolgo brbotata pod družbenim površjem, a ostajata skriti v “hotelih mama”, izseljevanju ter degeneraciji tistih, na katerih pregovorno svet stoji.

Sogovorniki: Dr. Alojz Ihan, predavatelj na Medicinski fakulteti, pesnik in avtor zapisov “Bejbibumbarji – Bumbarji – Bejbiji”; Goran Lukič, sindikalist nove generacije, borec za delavske pravice; Miha Kosi, Član IO študentskega društva Iskra
Moderator: Samo Petančič
Organizacija: Trajnostna akademija Društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije –TRSin Bunker, Ljubljana v sklopu Bunkerjevih debatnih večerov “Kaj pa kaj drugi pravijo?”

Debata bo potekala v Sindikalni dvorani Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana).

23. 5. 2013, 20:00

Predavanu/performansu Katarine Stegnar Dvojna igra sledi debatni večer Kaj pa kaj drugi pravijo?, na katerem se bomo pogovarjali o vsebini predstave: o dolgoročnih vprašanjih človeškega razvoja, potrošnji prek zmožnosti planeta, neenakomernem razvoju, ekonomskih nestabilnostih in spremembi razvojne dogme »več je bolje«.

Pogovor bo moderirala dramaturginja performansa Andreja Kopač, prisotni sogovorci pa bodo poleg avtorice predavanja/performansa Katarine Stegnar še klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, predstavnik Delavsko punkerske univerze Tibor Rutar in Andrej Lukšič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede.

12. 5. 2013 – 17. 5. 2013

V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana bomo drugo leto zapored v živo prenašali del programa mednarodnega Subverzivnega foruma, ki bo tudi letos organiziran v Zagrebu. Predavanja, okrogle mize in pogovori se bodo dotikali utopije demokracije. Vsa predavanja in pogovori bodo v angleškem in hrvaškem jeziku.

Nedelja, 12. maj
19:00 – 21:00 Utopija Evropske unije, okrogla miza
Govorci: Susan George, Yanis Vaorufakis, Franco Berardi Bifo, Igor Štiks
21:30 – 23:30 Zamolčana zgodovina Združenih držav Amerike, okrogla miza
Govorci: Oliver Stone, Tariq Ali, Srećko Horvat

Ponedeljek, 13. maj
19:00 – 21:00 Erik O. Wright: Preseganje kapitalizma z realnimi utopijami, predavanje
21:00 – 23:00: Silvia Federici: Spol in demokracija na neoliberalni agendi, predavanje

Torek, 14. maj
19:00 – 21:00 Yanis Varoufakis: Izpoved nekonsistentnega marksista, predavanje
21:00 – 23:00 Maurizio Lazzarato: Kriza dolga – kriza kapitala?, predavanje

Sreda, 15. maj
19:00 – 21:00 Costas Douzinas: Filozofija in odpor: Grčija in prihodnost Evrope, predavanje
21:00 – 23:00 Vloga evropske levice, okrogla miza
Govorci: Alexis Tsipras, Slavoj Žižek, Srećko Horvat

Četrtek, 16. maj
19:00 – 21:00 Chantal Mouffe: Kako tolmačiti nedavna protestniška gibanja: agonistični pristop, predavanje
21:00 – 23:00 Slavoj Žižek: Ljubezen kot politična kategorija, predavanje

Petek, 17. maj
19:00 – 21:00 Bernard Stiegler: Konzervativna revolucija, ideologija in organologija, predavanje

Tang Fu Kuen, kurator Azijske plesne platforme, ki je v fokusu letošnjega Exodosa, umetnostni kritik, producent festivalov, dramaturg in teoretik, sodelavec in dober poznavalec izstopajočih azijskih ustvarjalcev, ki jih niti v Sloveniji niti v Evropi (še) ne poznamo prav dobro. Kulture z večtisočletno tradicijo, s tenkočutnim umetniškim izrazom, stopajo pred zahodnega človeka šele v času globalizacije, ko postajajo te države globalni akterji na več družbenih področjih, tudi na področju umetnosti. Védenje in poznavanje tamkajšnjega razvoja je še vedno nezadostno, sodelovanje omejeno.

Tang Fu Kuen nam bo predstavil trenutne trende v razvoju sodobnega plesa v Aziji ter umetniško sodelovanje med Evropo in Azijo, spregovoril pa bo tudi o teoriji sodobnega plesa, ki je vse prevečkrat evropocentrična in niti slučajno ne uspe zaobjeti raznolikosti in zahtevnosti azijskih performativnih tradicij, filozofij in modalitet.

Predavanje in pogovor, ki bosta potekala v okviru elektrarninih debatnih večerov Kaj pa kaj drugi pravijo?, bosta v angleškem jeziku.

8. 3. 2013, 21:00

Kaj pomeni feminizem danes – v teoriji in praksi? Zavedamo se, da obstajajo različne oblike feminizma, feminizmov je več, pri feminizmih ne gre (le) za vprašanje spola (spol kot družbeni konstrukt), temveč za idejo enakosti. Vendar so na spolu utemeljene razlike in hierarhije še vedno pomembne: v profesionalni politiki, gospodarstvu, znanosti, tudi kulturi in umetnosti, na položajih odločanja in upravljanja, ter na splošno v skoraj vseh segmentih družbe še vedno prevladujejo beli, Zahodni moški, ki so praviloma za primerljiva dela plačani bolje kot ženske.

Na drugi strani pa imamo ženska gibanja, združenja in pobude, ki se zavzemajo za pravice žensk. Ali ta gibanja/združenja/pobude same, z izpostavljanjem te spolne komponente podpirajo neenakost med spoloma? Ali identitetni pristop lahko prispeva k ideji enakosti? Ali je denimo zavzemanje za ženske kvote lahko rešitev ali predstavlja le del istega problema? O čem govorimo, ko govorimo o »enakosti med spoloma« (ali sta ta dva spola res lahko enaka)? Mar s tem ne anticipiramo izključujočo spolno dualnost, če upoštevamo, da je družbenih spolov več kot zgolj dva?

Ali zahodni feminizem, ki se osredotoča na bele, izobražene ženske srednjega in višjega razreda, in na spol kot tak, lahko zastopa idejo enakosti? Ali ne bi bilo treba prej odpirati vprašanja rasizma, nacizma, fašizma, ki ravno temeljijo na principu zapiranja v določeno identiteto? Mar ne gre v resnici za problem kapitalizma, ki s svojo krščansko-heteronormativno logiko še kako vzdržuje identitetni diktat? Kako nanj odgovarja queerovski koncept zamajane identitete – irelevantnost spola v procesu zahteve po radikalni enakosti, ki gre onkraj katere koli identitete? In katere »dobre prakse« boja za enakost v Sloveniji prihajajo iz nabora feminizmov (iniciative, gibanja, organizacije: Škuc LL, Rdeče zore, Mesto žensk, Lezbično-feministična univerza, Vstajniške socialne delavke …).

O vsem tem se bomo pogovarjali z gostjami: dr. Milica Antić Gaber, predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani; Nina Hudej, lezbična aktivistka in DJ-ka; Ana Jereb, aktivistka Vstajniških socialnih delavk; dr. Barbara Rajgelj predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in aktivistka; dr. Alenka Spacal, feministična teoretičarka in umetnica. Pogovor povezujeta Lana Zdravković, raziskovalka in aktivistka, in Nenad Jelesijević, umetnostni kritik in raziskovalec, oba tudi performerja tandema KITCH.

13. 2. 2013, 21:30

Performansu Vie Negative To je šele začetek, ki odpira razmislek o vlogi vsakega od nas v predstavniški demokraciji, sledi debatni večer Predstavniška demokracija v luči trenutnega političnega dogajanja. Na debati bomo ta razmislek nadaljevali, v neformalnem vzdušju bomo govorili o parlamentarizmu, ideji reprezentativnosti, našem vplivu na sprejemanje političnih odločitev ali pomanjkanju le-tega in o trenutnih samoorganiziranih iniciativah z zahtevami po reformah.

Debato bosta moderirala Lana Zdravković, raziskovalka in aktivistka, in Nenad Jelesijević, umetnostni kritik in raziskovalec, oba tudi performerja tandema KITCH, sodelovali pa bodo Tjaša Pureber, novinarka in raziskovalka, Žiga Vodovnik, politolog, kolektiv Via Negativa ter vse obiskovalke in obiskovalci dogodka.

4. 12. 2012, 19:00

Predstavi Rečem, kar mi rečejo, naj rečem bo sledil pogovor s člani skupine Beton Ltd., ki ga bosta vodila Lana Zdravković in Nenad Jelesijević/KITCH.

Umetnost ni ne okrasek ne zabavna plat družbe, temveč prostor srečanj v estetiki performativnega. Izhajajoč iz tega prepričanja se bomo ob ljubljanski uprizoritvi predstave skupine Beton Ltd. pogovarjali o vlogi umetnika v prostoru skupnega.

Spustili se bomo v debato o formalnih in vsebinskih plateh predstave ter načinih kolektivnega ustvarjanja, predvsem pa o podobnosti tega skupinskega ustvarjalnega procesa z dolgotrajnimi procesi izgradnje skupnega znotraj družbenih gibanj. Kaj se lahko naučimo iz ustvarjalnih zagat nekega umetniškega dela? Kje so danes nevralgične točke stikov med umetnostjo in politiko? Kako lahko tovrstno ustvarjalno izkušnjo prenesemo v prostor nenehnega upora, ki nam ga narekuje sodobni trenutek, v katerem prihaja do čedalje večjega izkoriščanja revnejše večine s strani premožne manjšine?

14. 11., 19.00

V osnovnih in srednjih šolah je umetnost zastopana s kar nekaj predmeti, sodobna umetnost pa zaseda precej majhen del šolskih kurikulov. Pa vendar so prav umetniška pismenost in obenem izkušnje, ki jih lahko posreduje sodobna umetnost, pomembne za izobrazbo in razvoj mladih.

V preteklosti je bilo izvedeno že nekaj projektov, ki so poskusili povezati programe v osnovnih in srednjih šolah s sodobno umetnostjo, z umetniki, prav tako nekateri učitelji na šolah v okviru obšolskih dejavnosti premikajo gore. Vsa ta prizadevanja prinašajo večinoma izjemno pozitivne rezultate, a vendar se na sistemski ravni stvari spreminjajo počasi.

Kako sodobno umetnost in šole povezati tako, da sodelovanje ne bo odvisno zgolj od entuziazma in posameznih iniciativ? Ali je to seveda sploh potrebno in v času »rezanja«– možno?

Moderatorka debate: Mojca Dimec
Gostje: Andreja Kopač, Maja Delak, Katarina Slukan, Enya Belak

15. 10. 2012, 18:00

Oktobrski debatni večer bo namenjen pogovoru o mestih in mestnih četrtih kot prostorih, ki v meščanih spodbujajo ustvarjalnost in jih navdihujejo, v njih porajajo ideje in jih spodbujajo k sooblikovanju lastnega okolja. Umetnost kot iniciatorka pozitivnih sprememb in trajnih izboljšanj. Primere takšnih dobrih praks bomo lahko videli na razstavi Mesto pripoveduje, ki poteka v okviru 23. bienala oblikovanja v Narodnem muzeju Slovenije. V ponedeljek, 15. oktobra bo v okviru razstave Mesto pripoveduje ob 17.00 organiziran vodeni ogled, vodil ga bo umetnik Raheel Mohammed. Ogledu razstave bo sledil pogovor v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana.

Okroglo mizo bo moderiral Aidan Cerar, gostu Raheelu Mohammedu se bo pridružil Graham Sheffield, direktor generalnega direktorata za umetnost British Councila in domači strokovnjaki in praktiki s področja urbanizma, prostorske sociologije, umetniškega ustvarjanja …

Okrogla miza bo trajala uro in pol, potekala bo v angleškem jeziku.

Sledita prigrizek in pijača ob glasbi.

V sodelovanju z: BIO Ljubljana, British Council Slovenia, Imagine 2020

14.-19. 5. 2012; konferenca v sklopu Subverzivnega foruma

V sklopu Subverzivnega foruma, ki bo potekal v Zagrebu, bo tudi mednarodna konferenca Prihodnost Evrope, ki bo prostor razmisleka in aktivizma ponudila največjim mislecem sedanjega časa. Del konference bomo v živo prenašali v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana; predavanja in okrogle mize bo spremljalo debatersko večerno majsko druženje.

Pridite in z užitkom mislite z nami!

  • ponedeljek, 14. maj

19.00: Saskia Sassen: Globalna ulica, nastajanje političnega (predavanje)
21:00: Slavoj Žižek: Znaki iz prihodnosti (predavanje)

  • torek, 15. maj

19.00: okrogla miza Od socialnih forumov do »okupacij« // Bernard Cassen, Samir Amin, Eric Toussaint, moderator: Toni Prug
21.00: Tariq Ali: Gnilo srce Evrope (predavanje)

  • sreda, 16. maj

19.00: Stéphane Hessel: Uprite se! (predavanje)
21.00: okrogla miza Skupno dobro v Evropi – staro ali novo področje boja? // Michael Hardt, Costas Douzinas, Ségolène Pruvot, moderator: Vedran Horvat

  • četrtek, 17. maj

19.00: Renata Salecl: Strast do nevednosti (predavanje)
21.00: Michaela Hardta: Kaj nam je storiti v krizi? (predavanje)

  • petek, 18. maj

19.00: Christian Marazzi: Od komunizma kapitala do kapitala komunizma (predavanje)
21.00: Gayatri Spivak: Prihodnosti, preteklosti, jeziki, Balkan (predavanje)

  • sobota, 19. maj

19.00: okrogla miza Prihodnost Balkana // Boris Buden, Renata Salecl, Dubravka Ugrešić, moderator: Igor Štiks

www.subversivefestival.com

Zapri meni