Bojan Đorđev: NIJE TO CRVENA, TO JE KRV!
Sobota, 29. avgust, ob 18.00
Studio tipoRenesansa
Teorija koja Hoda je platforma za teoretsko in umetniško raziskovanje iz Beograda, prizadeva si razvijati kritične in eksperimentalne prakse v uprizoritveni umetnosti. Đorđev, Ilić, Jovović in Popović so člani platforme. Bojan Đorđev je gledališki ustvarjalec tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Zanimajo ga predvsem kolektivno avtorstvo, eksperimentalna dramatika in postdramsko gledališče.
Predstava Nije to crvena, to je krv! bo za ljubljansko občinstvo adaptirana in v tiskarni tipoRenesansa bo imela format happeninga, ki bo vključeval tudi uprizoritev. Jugoslovansko komunistično, partizansko in revolucionarno poezijo bomo v tiskarni najprej natisnili, v tiskarni so na voljo celo originalni fonti partizanskih tiskarn, po uprizoritvi bo prostor še za tiskanje poezije, branje poezije, distribucijo po Ljubljani in refleksijo. Nije to crvena, to je krv! ne uprizarja poezije kot estetiziran zgodovinski odmev, ampak postavlja vprašanja o njeni današnji ideološki vrednosti. Kot del konceptualne krajine in eno izmed izhodišč vzame Komeljevo razmišljanje v knjigi Kako misliti partizansko umetnost?; da je partizanska umetnost ustvarjala prostor za še-ne-obstoječe, stičišče niča in vsega iz Internacionalinega »bili smo nič, bodimo vse«.
Raziskovalno delo: Bojan Đorđev, Stipe Kostanić
Režija, adaptacija: Bojan Đorđev
Oblikovanje scene: Siniša Ilić
Gib: Selma Banich
Kostumografija: Maja Mirković
Produkcija: Dragana Jovović
Lektorica: Dijana Marojević Diklić
Grafično oblikovanje: Katarina Popović
Nastopajo: Miloš Djurović, Ana Mandić, Miloš Timotijević
Mojster za gverilske tiske: Marko Drpić
Produkcija: Teorija koja Hoda – TkH
Koprodukcija: Center for Cultural Decontamination
S podporo: Ministry of Culture and Information of the Republic of Serbia, EU Culture Programme in the frame of Create to Connect project, Heartefakt fund
Zahvala: Milan Milovanović, Jakov Munižaba
Naslov inspirirala: Marina Gržinić
Foto: Jelena Janković
150 minut
Pesmi so v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Na voljo bo prevod v angleškem jeziku.
V predstavi so uporabljeni pasusi iz antologij: Pesniče, znaš svoj dug (Poet, You Know Your Debt), ed. Boško Bogetić (Belgrade: Rad, 1975); Poezija bunta i otpora (Poetry of Revolt and Resistance), eds. Zoran Gavrilović, Skender Kulenović, Stevan Raičković, Svetislav Ristić (Belgrade: Prosveta, 1976); Ljudi (People), ed. Muharem Pervić (Belgrade: Komunist, 1969); Ognjeni golub (Fire Dove), ed. Rafo Bogišić (Zagreb: Matica hrvatska, 1981).
V predstavi so uporabljene pesmi avtorjev: Kosta Abrašević (Red), Matej Bor (Treading, Treading), Branko Ćopić (Dead Proletarians’ Song), Oskar Davičo (Remembering the Captivity of Svetozar Marković), Mak Dizdar (Oblivion), Slavko Janevski (Echo of a Robber’s Song), Živko Jeličić (Mothers), Karel Destovnik Kajuh (To the Mother of a Fallen Partisan; Through Death We Enter Freedom; Our Song; Fierce Songs We’ll Sing), Jure Kaštelan (Songs about My Country; Typhoid Victims), Ivan Goran Kovačić (The Pit; Our Freedom; To Myself); Dušan Matić (A Lullaby for the Fallen Who Were No Older than Twenty), Vladimir Nazor (At Vučevo), Vasko Popa (The Eyes of Sutjeska), Jovan Popović (Sun in My Hands), Marko Ristić (Dawning Blood), Izet Sarajlić (Born in ’23, Shot in ’42); Aco Šopov (Love), Radonja Vešović (Sleeper; What Shall I Say to Your Mother), Slavko Vukosavljević (Kadinjača), Oton Župančič (Poet, Do You Know Your Duty?)
